Razstava: Vino naše vsakdanje

Pokrajinski muzej 2 Grajska ulica Maribor, Upravna enota Maribor, 2000 Slovenia

Otvoritev: četrtek, 17. junija 2021, ob 18. uri, viteška dvorana, vhod z Grajske ulice. Razstava s prikazom delovnih šeg in navad sledi koledarskemu letu v vinogradu, vzporedno pa pripoveduje o vlogi vina v vsakdanjem življenju, ob velikih življenjskih prelomnicah in ob praznikih. Vino predstavi kot živilo, poživilo, naravno zdravilo, njegove temne plati in nakazuje razloge za njegovo vseprisotnost v našem kulturnem okolju. Obiskovalcem je na razstavi na voljo interaktivna miza, ki ponuja vpogled v slavnostne jedilnike različnih zgodovinskih obdobij. Prikazuje odnos do hrane in vina ter spremembe, ki so se dogajale za bogataško mizo od 15. do 20. stoletja. FOTO: Pivski vrč, bilikum, 1900, Šmarje pri Jelšah

Strategija razvoja kulture v Mestni občini Maribor 2022-2026

Maribor, Upravna enota Maribor, 2000

Mestna občina Maribor (MOM) je septembra 2021 začela s pripravo novega lokalnega programa kulture – Strategije razvoja kulture v MOM za obdobje 2022–2026 (SRK). Gre za razvojni dokument, ki bo nasledil pretekli lokalni program kulture, veljaven med letoma 2015 in 2020. Lokalni program kulture je dokument, s katerim lokalna skupnost opredeli in razvojno načrtuje javni interes ... Read more

Nevidni Maribor: Nadvojvoda Janez, oče Meranovega

Vinske ceste / Posestvo Meranovo, Vrhov Dol 14, 2341 Limbuš

»... Lep dan, zahajajoče sonce, mir. Bog obvarji to božansko deželo, sem si mislil, v tvojih rokah sta mir in sreča te mile pokrajine. Z lepoto si jo zaznamoval in vanjo naselil dobre ljudi ...« (iz dnevnika Nadvojvode Janeza)

LITERARNI NATEČAJ ZALOŽBE LITERA ZA NAJBOLJŠI ROMAN

založba Litera

LITERARNI NATEČAJ ZALOŽBE LITERA ZA NAJBOLJŠI ROMAN

Založba Litera ob svoji dvajsetletnici delovanja razpisuje javni natečaj za nagrado novo obzorje za najboljši slovenski roman v vrednosti 12.000,00 EUR. Nagrada vključuje honorar za izid nagrajenega romana pri založbi Litera v letu 2023.
Avtorji/-ice lahko sodelujejo s svojim avtorskim, še neobjavljenim romanom v slovenskem jeziku, ki ne obsega manj kot 7 avtorskih pol in več kot 15 avtorskih pol, pri čemer šteje ena avtorska pola 30.000 znakov s presledki. Natečaj vključuje tudi žanr kriminalke.
Svoja dela naj sodelujoči/-e pošljejo v tiskani obliki na naslov: Založba Litera, Gosposvetska c. 83, 2000 Maribor (s pripisom Za natečaj novo obzorje)  najpozneje do 15. 9. 2022. V e-obliki naj sodelujoči/-e pošljejo dela na e-naslov natecaj.litera@gmail.com.
Komisija, ki jo sestavljajo dr. Alojzija Zupan Sosič, mag. Gabriela Babnik in Aljaž Krivec, bo izbrala peterico najboljših del in razglasila prejemnika/-ico nagrade novo obzorje najpozneje do 15. 11. 2022. Ostala štiri dela bo založba Litera odkupila za izid v letu 2023. Komisija si pridržuje pravico, da nagrade ne podeli nobenemu od prispelih del. LITERARNI NATEČAJ ZALOŽBE LITERA ZA NAJBOLJŠI ROMAN Založba Litera ob svoji dvajsetletnici delovanja razpisuje javni natečaj za nagrado novo obzorje za najboljši slovenski roman v vrednosti 12.000,00 EUR. Nagrada vključuje honorar za izid nagrajenega romana pri založbi Litera v letu 2023. Avtorji/-ice lahko sodelujejo s svojim avtorskim, še neobjavljenim romanom v slovenskem jeziku, ki ne obsega manj kot 7 avtorskih pol in več kot 15 avtorskih pol, pri čemer šteje ena avtorska pola 30.000 znakov s presledki. Natečaj vključuje tudi žanr kriminalke. Svoja dela naj sodelujoči/-e pošljejo v tiskani obliki na naslov: Založba Litera, Gosposvetska c. 83, 2000 Maribor (s pripisom Za natečaj novo obzorje)  najpozneje do 15. 9. 2022. V e-obliki naj sodelujoči/-e pošljejo dela na e-naslov natecaj.litera@gmail.com.

Poziv k miru / An Appeal for Peace

Maribor center / Galerija DLUM (Židovska ul 10, Maribor)

DLUM se pridružuje številnim kulturnim prireditvam v podporo ukrajinskemu narodu, ki se legitimno in pogumno bori za svobodo in pravico do lastne državnosti. Nedavno tega so tako v okviru Beneškega bienala odprli razstavo z naslovom This is Ukraine: Defending Freedom.  Kurator: Mario Berdič Codella Pobuda za razstavo v DLUM je prišla s strani člana DLUM Zorana Ogrinca, ki je sorodno razstavo, ob sodelovanju ukrajinskih likovnic in likovnikov, organiziral v galeriji Kavka v Tisnikarjevi domačiji v Mislinji. Na razstavo v organizaciji DLUM se je prijavilo 26 članic in članov DLUM, sodeluje pa tudi 26 ukrajinskih likovnih umetnic in umetnikov, ki dokazujejo, da njihove ustvarjalnosti ne more ustaviti nobena diktatura ali nasilje. Likovna dela, s katerimi prijavljene likovnice in likovniki sodelujejo, so tako slogovno kot motivsko in tematsko skrajno raznovrstna, saj segajo od neposrednega ali simbolnega upodabljanja nasilja in smrti, pa vse do neokrnjene narave in pozivov k medsebojnemu spoštovanju in iskreni ljubezni. Žal je ta nesmiselna vojna v Evropi postala neposredna grožnja za jedrski spopad, kar dokazuje blaznost vseh nosilcev oboroževalne tekme, saj vsi vemo, kakšne so posledice takšnega spopada na globalni ravni, namesto, da bi si prizadevali za dobrobit celotnega človeštva in materialna sredstva vlagali v pridelovanje hrane in ohranjanje okolja. Pričujoča razstava s svojim pozivom k miru v Ukrajini sega tako še globje in širše čez meje trenutnega spopada na evropskih tleh. Članice in člani DLUM:Ernest Artič, Bogdan Čobal, Matjaž Duh, Aleksandra Farazin İpek, Erna Ferjanič, Irena Gajser, Nataša Grandovec, Milena Houška Pavlin, Senad Ilazi, Zdravko Kokanović – Koki, Zmago Kovač, Jasna Kozar, Zoran Ogrinc, Samo Pajek, Marko Pak, Polona Petek, Vojko Pogačar, Luka Popič, Branimir Ritonja, Janez Rotman, Lucija Stramec, Maja Šivec, Stojan Špegel, Simona Šuc, Mira Uršič, Oto Vogrin. Umetnice in umetniki iz Ukrajine:Leo Adam, Oleksii Chebyk, Konstantin Chernyawsky, Myroslav Dedyshyn, Oleksii Ghievyshev, Stas Kadochnikov, Oleg M. Kirieiev, Tetiana Kopytova, Natalka Korf-Ivaniyk, Viktor Kortun, Oleksii Kulakov, Aleksandra Kyryllova, Sofi Law, Maria Loniuk, Antoni Maslyk, Tatiana May, Roman Miroshicenko, Irina Potapenko, Oleksii Revilka, Lesya Rigorcuk, Leonid Storozhuk, Nikita Titov, Vira Ustianska, Andrey Voznicki, Evgen Zaborovsky, Tetyana Zaytseva. Ogled je možen:  

Natalija Šeruga Golob / Iz zbirke W.B.

Maribor center / Umetnostna galerija Maribor, UGM Šop (Strossmayerjeva 6, Maribor)

Ustvarjanje Natalije Šeruga Golob zaznamuje prepoznavna govorica, ki se kot vrtinec suče okrog neznanega in skrivnostnega. Srčika tega vrtinca se zbira okrog doživljanja in raziskovanja mističnega, raziskovanja in doživljanja univerzalnosti bivanja, ki obstaja kot neprestano kroženje ciklov med življenjem in smrtjo. Sama točka vrtinca - točka nič - je točka prehoda, s človeškim jezikom poimenovana tudi smrt. Umetnica zase pravi, da ji ustvarjanje pomeni ritual oziroma most med realnim in transcendentnim. In kako ji uspeva ta prestop v drugo dimenzijo? Natalija Šeruga Golob v svoja dela pogosto vključuje pradavne simbole, ornamente, različne pisave in čipke, za podlago uporablja stare tiske, zasledimo tudi reminiscence na zgodovino likovne umetnosti, predvsem pa se vse te plasti na platno (ali na papir) nalagajo skozi občutljivo sito umetničinega duha, ki se napaja pri številnih mistikih, pesnikih in mislecih. Tokratni navdih je povezan z nemškim filozofom Walterjem Benjaminom, ki mu je umetnica posvetila aktualni cikel Iz zbirke W. B. V seriji risb majhnega formata izstopa motiv belega konja v preskoku

Iz sivega v barve

Maribor center / Ulica škofa Maksimilijana Držečnika

Razstava ob jubilejnem tridesetem Festivalu Lent. Razstava bo na ogled do 15. 6. 2022. Nekoč je bil – siv. Ne, ne Maribor – četudi ob omembi sivine marsikateremu Mariborčanu spomin še vedno naslika tisto razvpito Štihovo puščavo. A sivina, o kateri teče beseda tukaj, je sivina na fotografijah prvih festivalskih dogodkov. Kajti tri desetletja nazaj, ko je ekipa Narodnega doma Maribor prvič zavzela nabrežje Drave in ga pred začudenimi očmi Mariborčanov spremenila v oder, so bile fotografije še črno-bele. In redke. Danes, ko se po zaslugi mobilnikov vsakodnevno utapljamo v fotografijah vsega in vsakogar, si to le težko predstavljamo. Dejstvo je, čeprav je bil premierni Festival Lent zelo odmeven dogodek in »prvi multimedialni festival«, kot so ga opisali v Večerovem članku leta 1993, da je za njim ostala le peščica fotografij. Zato nas je toliko bolj razveselilo, ko smo leta 2019 pridobili tudi posnetke Večerovih fotoreporterjev, saj je za te posnetke dolgo časa veljalo, da so izgubljeni.  Te črno-bele spomine na prvi festival bomo na razstavi, ki bo od 16. maja do sredine junija na ogled v Ulici škofa Maksimilijana Držečnika, postavili ob bok sodobnim foto utrinkom in tako izrisali zgodbo Festivala Lent skozi tri desetletja.  To je zgodba o mestu, ki se je tudi s pomočjo festivalskega dogajanja otreslo pregovorne sivine, se umestilo na zemljevid festivalskih mest, z isto mero ponosa gostilo svetovne glasbene zvezdnike in ponudilo odre domačim ustvarjalcem, se obiskovalcem od blizu in daleč predstavilo v najboljši luči, Mariborčanom vseh generacij pa pokazalo, da je v njem lepo živeti.In je zgodba o festivalu, ki že tri desetletja skrbi, da so mariborska poletja polna glasbe, gledališča, plesa, radovednosti, ustvarjalnosti, druženja in – barv! 

VJLab

Niz delavnic videomappiranja v Kulturnem inkubatorju z zaključno projekcijo na Festivalu Borštnikovo srečanje

Od konceptualne zasnove preko kreativnega procesa do izvedbe: spoznali bomo zakonitosti tehnične izvedbe, se rokovali s projektorjem, sodelovali v procesu vizualne zasnove in se poglobili v programsko orodje.