Na veliki novi razstavi v Umetnostni galeriji Maribor razpiramo spekter pogledov, pozicij, oblik v umetniških delih iz Zbirke UGM in v umetnosti razstavne dejavnosti same. Otvoritev: petek, 2. februar 2024, 19.002. februar 2024–3. december 2025 Kakor umetniško delo tvorijo številni elementi, ki jih z uporabo veščin in orodij v harmonije spretno kombinirajo in soočajo njihovi avtorji in avtorice, je tudi razstava umetniška forma sama zase, ob snovanju katere veljajo načela, sorodna snovanju umetniškega dela – kjer so umetniška dela sestavni elementi konglomerata celote.  »Le čevlje sodi naj kopitar. Po izobrazbi nisem umetnostni zgodovinar, temveč industrijski oblikovalec, zato sem v vlogi avtorja postavitve primarno posegal po ključih formalizma – barve, teksture in oblike – kriterijih, ki so po definiciji del moje profesionalne domene. Osrednje vodilo pri postavitvi razstave, od izbora do načina predstavitve del, prostorskih intervencij (barve in obloge sten, način okvirjanja in obešanja), je preizpraševanje ideje standarda.« — David Tavčar Umetnostna galerija Maribor v letu, ko praznujemo 70 let, vabi k obisku nove občasne postavitve naše zbirke. Tokratno postavitev je zasnoval oblikovalec David Tavčar, ki je v preteklem letu prečesal Zbirko UGM in iz nje izbral več kot 250 umetnin, ikoničnih, manj znanih ali prvič razstavljenih, ter jih v sedmih sobanah in dveh dvoranah postavil v razgibano avtorsko doživetje. Umetnostna galerija Maribor od leta 1954 domuje v palači na Strossmayerjevi ulici, ki zaradi prostorskih omejitev ne dopušča sočasne stalne postavitve zbirke in velikih občasnih razstav. Ta izziv v galeriji že vrsto let premagujemo tako, da na občasnih postavitvah Zbirke UGM v vedno novih konstelacijah del in načinih predstavitve ponudimo svež premislek o naši zbirki ter zgodovini umetnosti preteklega stoletja v mestu, regiji in Sloveniji. Če je kuratorka Nadja Gnamuš pred desetimi leti na razstavi 60! Panorama zasnovala postavitev zbirke okoli vsebinskih in tematskih sklopov (osebno, umaknjeni subjekt, kulturne krajine in politično), pred štirimi leti pa smo 100+ vrhuncev iz Zbirke UGM postavili v kronološkem in slogovnem zaporedju, se Spekter osredotoča na formalne aspekte vizualne umetnosti: barva, oblika, material, tekstura, kompozicija. Prav tako smo v pričakovanju širitve v nove razstavne prostore na Rotovškem trgu posebno pozornost namenili prostorom našega do sedaj edinega domovanja in z oblikovalskimi konturami izpostavili najbolj značilne in karizmatične poteze palače na Strossmayerjevi. Pod taktirko Davida Tavčarja so prostori Umetnostne galerije Maribor postali prizorišča razstavljalskih eksperimentov in interpretacij zgodovinskih oblik postavitev umetnosti: od salonskega principa, principa bele kocke, do skicoznih postavitev in povsem originalnih novih form. Oblikovalec David Tavčar je prodoren mlad oblikovalec, znan zlasti po oblikovanju tekstila za mednarodne modne hiše in podjetja s tradicijo, interierjih in lastni blagovni znamki. V oblikovanju ga odlikuje sproščena in igriva poteza risbe z roko, smisel za humor in neizčrpen vir referenc na zgodovino umetnosti, obrti in oblikovanja. Tavčar podobe niza v zaporedja in mreže ter tako ustvarja prepoznavne vzorce, ki od bližnjih detajlov do učinka od daleč tvorijo kompleksno in suvereno celoto. Umetnostna galerija Maribor je Tavčarju, kot izrazito svojstvenemu connoisseurju umetnosti, zaupala in podala carte blanche, da s svojim pogledom in uporabo del iz Zbirke UGM splete bogato tapiserijo formalnih umetnostnih asociacij in konverzacij.

V sodelovanju s Festivalom Borštnikovo srečanje vas vabimo na razstavo najodmevnejših fotografij Damjana Švarca, ki so bile v zadnjih dveh desetletjih realizirane v namene vizualne komunikacije predstav v Slovenskem narodnem gledališču Maribor. 6. junij–11. avgust 2024 Kustosinja razstave in avtorica teksta: Alja Predan, dramaturginja in teatrologinja Fotografska razstava Damjana Švarca s pomenljivim naslovom Kam in nazaj prikazuje proces ustvarjanja, ki ga gledališki fotograf prehodi od seznanjanja z gledališkim besedilom, uprizoritvijo, svojimi skicami, beležkami, brezštevilnimi posnetki ter končno odločitvijo, katera izmed mnoštva fotografij bi najbolje opravila tudi promocijsko-trženjsko nalogo in se spremenila v gledališki plakat. Gledališka fotografija je posebna zvrst, ki nima le dokumentacijske, promocijske, memoarske in seveda estetske dimenzije, temveč je ob vsem tem skoraj edino, kar od gledališke uprizoritve zares ostane.