LITERARNI NATEČAJ: “ALI GOVORIŠ EMOJŠČINO?”
Mladinski kulturni center Maribor 16 Ob železnici Maribor, Upravna enota Maribor, 2000 Slovenia
BODI SPREMEMBA V MESTU – PRIJAVI SE V BANKO IDEJ 2021
Mestna občina Maribor Ulica heroja Staneta 1 Maribor
KAJ POČNEJO VOLK, RIS IN MEDVED, KO MISLIJO, DA JIH NIHČE NE GLEDA?
Maribor center / Galerija K18 18 Koroška cesta Maribor, Upravna enota Maribor, 2000 Slovenia
ROJSTVO LUTKE
Lutkovno gledališče Maribor 2a Vojašniški trg Maribor, Upravna enota Maribor, 2000 Slovenia
SVETOVI
Maribor center / Razstavišče Vetrinjski, Vetrinjski dvor 30 Vetrinjska ulica Maribor, Upravna enota Maribor, 2000 Slovenia
RAZSTAVA: POLONA PETEK
UGM Šop 6 Strossmayerjeva ulica Maribor, Upravna enota Maribor, 2000 Slovenia
RAZSTAVA: ROMAN ERICH PETSCHE IN NJEGOVA KOČEVSKA
Maribor center / Sinagoga Maribor 4 Židovska ulica Maribor, Upravna enota Maribor, 2000 SloveniaWeek of Dogodki
LITERARNI NATEČAJ: “ALI GOVORIŠ EMOJŠČINO?”
MKC Maribor in festival 24. Slovenski dnevi knjige v Mariboru razpisujeta nagradni literarni natečaj za mlade ustvarjalke in ustvarjalce “Ali govoriš emojščino?”
Razpisan je 6. nagradni natečaj za najboljši prevod pesmi iz simbolnega jezika emoji v slovenščino. Izbor najbolj uspelih, drznih in kakovostnih prevodov bo objavljen na spletni strani in na Facebook straneh MKC Maribor in Dnevi knjige v Mariboru.
Poslane prevode bo ocenjevala literarna žirija, ki jo sestavljata sodelavka literarnega festivala Slovenski dnevi knjige v Mariboru, pesnica in kritičarka Tonja Jelen in avtorica letošnje pesmi v emojščini, pesnica in kritičarka Helena Zemljič, tudi zmagovalka drugega natečaja prevajanja pesmi iz emojščine leta 2017. Nagrada za najboljši prevod je honorar v višini 100 evrov v bruto znesku.
Zmagovalec ali zmagovalka natečaja bo razglašen oziroma razglašena na knjižnem sejmu festivala 24. Slovenski dnevi knjige v Mariboru ter povabljen ali povabljena k nastopu.
EMO… JI? …KONI?
Emotikoni so digitalni piktogrami, ki predstavljajo vsakdanje predmete ali pojme. Izvirno je beseda emoji japonska skovanka med »e« (絵, slika) in »moji« (文字, simbol). Danes so emotikoni postali pomembni v vsakdanji pisni komunikaciji in jih najdemo v vseh porah našega vsakdanjika. Posamezen simbol izraža določen pomen, ki si ga včasih lahko razlagamo po svoje, z združevanjem različnih simbolov pa lahko izrazimo tudi bolj zapletene misli. Kako emotikone vidiš in si jih interpretiraš ti?
Postani prevajalec_ka iz emojščine, odklikaj na to povezavo, preberi pesem in jo prevedi v slovenščino!
LITERARNI NATEČAJ: “ALI GOVORIŠ EMOJŠČINO?”
MKC Maribor in festival 24. Slovenski dnevi knjige v Mariboru razpisujeta nagradni literarni natečaj za mlade ustvarjalke in ustvarjalce “Ali govoriš emojščino?”
Razpisan je 6. nagradni natečaj za najboljši prevod pesmi iz simbolnega jezika emoji v slovenščino. Izbor najbolj uspelih, drznih in kakovostnih prevodov bo objavljen na spletni strani in na Facebook straneh MKC Maribor in Dnevi knjige v Mariboru.
Poslane prevode bo ocenjevala literarna žirija, ki jo sestavljata sodelavka literarnega festivala Slovenski dnevi knjige v Mariboru, pesnica in kritičarka Tonja Jelen in avtorica letošnje pesmi v emojščini, pesnica in kritičarka Helena Zemljič, tudi zmagovalka drugega natečaja prevajanja pesmi iz emojščine leta 2017. Nagrada za najboljši prevod je honorar v višini 100 evrov v bruto znesku.
Zmagovalec ali zmagovalka natečaja bo razglašen oziroma razglašena na knjižnem sejmu festivala 24. Slovenski dnevi knjige v Mariboru ter povabljen ali povabljena k nastopu.
EMO… JI? …KONI?
Emotikoni so digitalni piktogrami, ki predstavljajo vsakdanje predmete ali pojme. Izvirno je beseda emoji japonska skovanka med »e« (絵, slika) in »moji« (文字, simbol). Danes so emotikoni postali pomembni v vsakdanji pisni komunikaciji in jih najdemo v vseh porah našega vsakdanjika. Posamezen simbol izraža določen pomen, ki si ga včasih lahko razlagamo po svoje, z združevanjem različnih simbolov pa lahko izrazimo tudi bolj zapletene misli. Kako emotikone vidiš in si jih interpretiraš ti?
Postani prevajalec_ka iz emojščine, odklikaj na to povezavo, preberi pesem in jo prevedi v slovenščino!
SPLETNA RAZSTAVA: DOM IN SVET
V času, ko se je zgodilo nezamisljivo in se je kolesje sveta nenadoma zaustavilo, si dom & svet in svet & dom še nikoli nista bila hkrati tako blizu in tako daleč.
Skupinska prodajna razstava brez osrednje teme je ad hoc odziv na ta vmesni, čudno nepredvidljivo-neobvladljivi čas, ko smo vsi skupaj, a vsak zase (doma in v svetu) ter ko je vizualna umetnost bivala predvsem virtualno.
Razstava predstavlja dela 31 vodilnih umetnic in umetnikov vseh generacij, ki delujejo v našem lokalnem (domačem) prostoru, iz njega izhajajo ali uhajajo (v svet). Njeno izhodišče je serija grafik (natančneje: grafičnih listov) iz konca 19. stoletja, ki prikazuje reprodukcije znanih in manj znanih svetovnih umetniških del. V času nastanka je grafična mapa služila kot prenosnik znanja, kot vmesnik med domom in svetom. Danes, v tej apokaliptični sezoni 2020/2021, so v vsako posamezno grafiko poljubno intervenirali izbrani umetniki.
BODI SPREMEMBA V MESTU – PRIJAVI SE V BANKO IDEJ 2021
Mladinski kulturni center Maribor vabi v program Banka idej, v okviru katerega finančno podpira mlade, da uresničijo projekte, ki spodbujajo in omogočajo trajnostne spremembe na območju Mestne občine Maribor.
Na razpis se lahko prijavijo mladi med 15. in 29. letom starosti s projektnimi idejami, ki bodo izkazale trajnostne učinke na družbo oziroma inovativno predrugačili (očistili, postavili, obnovili, pobarvali, ...) obstoječe prostore in urbane elemente mesta ali jih na novo ustvarili. MKC Maribor bo s finančno spodbudo, do 1000 EUR bruto na projekt in strokovno podporo nagradil najboljše ideje, ki imajo namen do konca leta 2021 ustvariti nekaj aktualnega, drugačnega in trajnega za mesto Maribor.
Poleg zagotavljanja manjših finančnih sredstev nudi Banka idej mladim tudi kakovosten proces usposabljanja z namenom pridobitve ali krepitve novih kompetenc in znanj za realizacijo lastnih idej ter projektnega dela.
Javni razpis Banka idej 2021 bo odprt med 1. 4. 2021 in 14. 5. 2021 in je dostopen na spletni strani https://mkc.si/banka-idej. Razglasitev projektov, ki bodo financirani, bo 21. 5. 2021.
Besedilo razpisa in prijavno dokumentacijo najdete s klikom na sledeči gumb.
PREBERI VEČ
RAZSTAVA: STOJAN GRAUF
Vabljeni na razstavo Stojana Graufa v UGM Studiu!
Stojan Grauf (1958, Maribor) je 1983 diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, smer slikarstvo pri prof. Gustavu Gnamušu. Stojan Grauf, slikar srednje generacije, je tesno povezan z Mariborom, kjer živi in ustvarja.
KAJ POČNEJO VOLK, RIS IN MEDVED, KO MISLIJO, DA JIH NIHČE NE GLEDA?
V sodelovanju s produkcijsko hišo FilmFactory in animatorjem Timonom Ledrom skozi pričujočo instalacijo Pekarna Magdalenske mreže izpostavlja pomembnost ohranjanja velikih zveri za vzdrževanje ravnovesja v gozdnem ekosistemu.
Projekt temelji na tematsko zastavljeni delavnici risane animacije, podkrepljen in razširjen pa je z video materiali iz prave foto-pasti, postavljene v sklopu projektov Carnivora Dinarica in LIFE Lynx. Foto-pasti so neinvazivno znanstveno orodje, ki se uporablja za pridobivanje objektivnih podatkov o prostoživečih vrstah. Če imajo osebki preučevane vrste enkraten vzorec na kožuhu, kot je to na primer pri risu, lahko posnetki iz foto-pasti služijo tudi za individualno prepoznavo osebkov in preko njih lahko pridobimo dragocene podatke o tem kje so teritoriji posameznih živali in koliko živali se na določenem območju nahaja.
Ker že samo vsebinsko izhodišče in naslov razstave »Kaj počnejo volk, ris in medved, ko mislijo, da jih nihče ne gleda« sugerirata nekakšen voajerizem, pa tudi zaradi proti koronskih omejitev, smo se odločili, da animacije prikažemo v »peep show« obliki. Sličica iz animacije na pročelju galerije, delo dijakinje Zigi Omerzel, mimoidoče vodi do treh markacij, ki označujejo odprtine, skozi katere si lahko ogledajo animacije iz delavnic, profesionalno animacijo Timona Ledra Podlasica, skozi tretjo odprtino pa posnetke iz prave fotografske pasti, ki jih je v severnih Dinaridih posnel Gregor Šubic.
V okviru spremljevalnega programa razstave bomo objavili tudi predavanje na terenu o spremljanju velikih zveri, ki ga je prav za to priložnost pripravila Urša Fležar, raziskovalka na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani.
Mentor: Timon Leder
Sodelujoči dijaki: Maja Bečič, Dina Đonlagić, Manca Matelič, Nika Mulc Bukovac, Zigi Omerzel, Tiana Rep, Eva Reponj, Nik Škorjanc, Ajda Varl
KAJ POČNEJO VOLK, RIS IN MEDVED, KO MISLIJO, DA JIH NIHČE NE GLEDA?
V sodelovanju s produkcijsko hišo FilmFactory in animatorjem Timonom Ledrom skozi pričujočo instalacijo Pekarna Magdalenske mreže izpostavlja pomembnost ohranjanja velikih zveri za vzdrževanje ravnovesja v gozdnem ekosistemu.
Projekt temelji na tematsko zastavljeni delavnici risane animacije, podkrepljen in razširjen pa je z video materiali iz prave foto-pasti, postavljene v sklopu projektov Carnivora Dinarica in LIFE Lynx. Foto-pasti so neinvazivno znanstveno orodje, ki se uporablja za pridobivanje objektivnih podatkov o prostoživečih vrstah. Če imajo osebki preučevane vrste enkraten vzorec na kožuhu, kot je to na primer pri risu, lahko posnetki iz foto-pasti služijo tudi za individualno prepoznavo osebkov in preko njih lahko pridobimo dragocene podatke o tem kje so teritoriji posameznih živali in koliko živali se na določenem območju nahaja.
Ker že samo vsebinsko izhodišče in naslov razstave »Kaj počnejo volk, ris in medved, ko mislijo, da jih nihče ne gleda« sugerirata nekakšen voajerizem, pa tudi zaradi proti koronskih omejitev, smo se odločili, da animacije prikažemo v »peep show« obliki. Sličica iz animacije na pročelju galerije, delo dijakinje Zigi Omerzel, mimoidoče vodi do treh markacij, ki označujejo odprtine, skozi katere si lahko ogledajo animacije iz delavnic, profesionalno animacijo Timona Ledra Podlasica, skozi tretjo odprtino pa posnetke iz prave fotografske pasti, ki jih je v severnih Dinaridih posnel Gregor Šubic.
V okviru spremljevalnega programa razstave bomo objavili tudi predavanje na terenu o spremljanju velikih zveri, ki ga je prav za to priložnost pripravila Urša Fležar, raziskovalka na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani.
Mentor: Timon Leder
Sodelujoči dijaki: Maja Bečič, Dina Đonlagić, Manca Matelič, Nika Mulc Bukovac, Zigi Omerzel, Tiana Rep, Eva Reponj, Nik Škorjanc, Ajda Varl
ROJSTVO LUTKE
Še pred rojstvom nove predstave se mora v lutkovnem gledališču zgoditi Rojstvo lutke. Magično transformacijo ideje v predmet bo osvetljevala naša nova razstava.
Poleg lutk bodo na ogled likovne zasnove, po katerih so lutke nastale. Obiskovalci bodo imeli priložnost videti dve stopnji v procesu nastajanja lutke, t. j. začetno likovno podobo predstave, ki jo v obliki skic, načrtov in vizualizacij v hišne lutkovne delavnice preda avtor likovne podobe in končni izdelek - lutko ali drug element predstave; ki je materializirana in oživljena likovna ideja, po zaslugi lutkovnih mojstrov, scenografov in kostumografov tudi tehnično dovršen predmet, namenjen dolgemu odrskemu življenju.
Izbranih je nekaj likovno najbolj vznemirljivih predstav iz zgodovine Lutkovnega gledališča Maribor, kot avtorji likovnih podob so med drugim predstavljeni Svjetlan Junaković, Sabina Šinko, Peter Škerl, Damijan Stepančič, Silvan Omerzu ...
Razstava poskuša vsaj malo potešiti željo po druženju z lutkami, ki je v zadnjem obdobju onemogočeno. Namesto na predstavo v polni dvorani lahko tokrat v raznolike lutkovne svetove vstopamo za odrsko zaveso in odkrivamo dimenzije, ki nam sicer kot obiskovalcem ostajajo skrite.
Razstava odpira vrata vsak petek in soboto popoldne med 16. in 18. uro, v soboto pa tudi dopoldne, med 9. in 12. uro. Cena za ogled razstave je 1 eur.
Vabljeni prav vsi ljubitelji lutk!
SVETOVI
"V neskončnosti časa in prostora obstajajo številni svetovi, ki jih lahko raziščemo, in številne zgodbe, ki jih lahko povemo." - National Geographic, Kozmos: Morebitni svetovi
Na razstavi dijaki zaključnih letnikov Srednje šole za oblikovanje Maribor predstavljajo raziskovanje neskončnih svetov v podobi, materialu in tkanini.
Dijaki programa tehnik oblikovanja so znanje, ki so ga pridobili v štirih letih izobraževanja, združili v zaključni izdelek, pri čemer so se navezovali na letošnjo temo "Svetovi".
Dijaki, ki razstavljajo:
Modno oblikovanje: Mateja Ferk, Julija Frangež, Iva Hajdinjak, Valerija Lepoša, Nives Munda, Sara Petelinšek
Grafično oblikovanje: Blaž Čaćić, Ana Gregorc, Špela Hrnčič, Evelin Krajnc, Neli Kramberger, Maja Laubič, Michelle Lubej, Eva Zala Majcenovič, Tina Mlasko, Tin Koletić Novak, Tea Ritlop, Lorena Topolovec, Klara Vezjak, Lucija Zemljič, Zala Ajd, Tadeja Černenšek, Marko Dizdarevič, Špela Mandić Grubelnik, Tilen Hebar, Mark Kaiser, David Kaloh, Brina Kekec, Laura Mori, Ana Paula Perušek, Drita Saramati, Tilen Smole, Nino Stolnik, Tina Alina Vever, Maša Sedej, Helena Prevolšek
Oblikovanje uporabnih predmetov: Darja Gobec, Vid Gojkovič, Eva Maria Kostanjevec, Jure Matic Krajnc, Ale Mesarec Tkalčič, Marja Mulej, Tinkara Nemec Herkess, Ina Skaza, Jakob Topolovec, Mineja Trop, Kaja Uršej, Gašper Vezjak, Saniela Vidmar
Mentorji: Bojana Amon, Žiga Čakš, Denis Fras, Alenka Lukić, Ksenja Plazl in Marija Toure
Vabljeni k odstiranju novih svetov, resničnih in izmišljenih.
RAZSTAVA: POLONA PETEK
Vabljeni na razstavo Polone Petek v UGM Šopu!
Polona Petek v svojih delih zavestno sledi tehniki preslikave fotografij in ustvarja slikarske albume. Motivi njenih velikih olj na platnu so družinske »razglednice« in vedute bližnje okolice, zamrznjeni trenutki, ki jih avtorica kot tiha opazovalka spremlja, beleži in interpretira.
Avtoričin pogled in perspektiva na upodobljene osebe, dogodke, situacije je največkrat introvertiran pogled od zadaj na barvno pestro dogajanje v centru vidnega polja. Umetnico zanima prav ta trenutek, ki ga zadrži na fotografiji, v njegovih prostorskih, barvnih in psiholoških relacijah med objekti in človeškimi liki oziroma med nevidnim opazovalcem in naravo.
RAZSTAVA: ROMAN ERICH PETSCHE IN NJEGOVA KOČEVSKA
Odprtje likovne razstave: 22. 4. 2021, 18:00-19:00
Na razstavi v Sinagogi Maribor bo razstavljen izbor likovnih del slikarja in pravičnika med narodi Romana Ericha Petscheta iz zbirk Pokrajinskega muzeja Kočevje in društva Gottscheer Gedenkstätte. Predstavljena dela so motivno posvečena Petschetovemu rodnemu Kočevju in Kočevski. Kustos razstave je Mihael Petrovič ml.
RAZSTAVA: ROMAN ERICH PETSCHE IN NJEGOVA KOČEVSKA
Odprtje likovne razstave: 22. 4. 2021, 18:00-19:00
Na razstavi v Sinagogi Maribor bo razstavljen izbor likovnih del slikarja in pravičnika med narodi Romana Ericha Petscheta iz zbirk Pokrajinskega muzeja Kočevje in društva Gottscheer Gedenkstätte. Predstavljena dela so motivno posvečena Petschetovemu rodnemu Kočevju in Kočevski. Kustos razstave je Mihael Petrovič ml.
PRIDOBIVANJE DODATNIH ZNANJ ZA MLADE NA PODROČJU KULTURNIH DEJAVNOSTI V OKVIRU JSKD
sporočamo vam, da je objavljen nov javni razpis: PRIDOBIVANJE DODATNIH ZNANJ ZA MLADE NA PODROČJU KULTURNIH DEJAVNOSTI V OKVIRU JSKD (projekt ESS), poziv 2021/2.
Javni razpis se nanaša na dve točki:
SUBVENCIJE ZA DELODAJALCE, povezava do razpisa: SUBVENCIJA
DOPOLNILNA IZOBRAŽEVANJA ZA DELO/ZAPOSLOVANJE V KULTURI 2021, povezava do razpisa: IZOBRAŽEVANJE
Rok prijave: do 17. 5. 2021
Za lažjo prijavo smo pripravili SPLETNO PREDSTAVITEV JAVNEGA RAZPISA, ki bo potekala v četrtek, 6. 5. 2021 med 10.00 in 10.30 uro. Na predstavitvi bomo pogledali razpisne točke in specifike razpisa. Spletna predstavitev bo potekala preko videokonferenčnega sistema ZOOM:
Join Zoom Meeting: https://us02web.zoom.us/j/89860135915?pwd=L1IzNHdNd2NyS3g2Nlh3MW5jalBIUT09
Meeting ID: 898 6013 5915
Passcode: 071747
Prosimo prijavite se vsaj 5 minut pred pričetkom srečanja, da lahko začnemo točno ob uri.
RAZSTAVA: PODMLADEK – ART ATTACK
MKC Maribor in Galerija Media Nox vabita k ogledu nove razstave umetniškega kolektiva Podmladek, ki bo na ogled od 5. maja do 6. junija 2021.
Člani umetniškega kolektiva Podmladek se združujejo že skoraj štiri leta, skupaj razstavljajo in ob tem razvijajo svoje individualne umetniške izraze. Ti se med seboj srečujejo v nekaterih tematikah, medijih, vselej pa v eksperimentalnosti pristopov in humornosti del. Razstava Art Attack jih združuje skozi idejo dokumentiranega procesa ustvarjanja, ki nas spomni na otroške oddaje, v katerih gledalec sledi ustvarjalnemu postopku z namenom, da videno poustvari. V tem smislu razstavo vsebinsko dopolnjuje zin, ki dela poveže v postopkih njihovega nastajanja.
Razstavljajo: Ema Kobal, Sangara Perhaj, Jaka Juhart, Tjaša Cizej, Petra Korent, Neo Nor, Klara Kracina, Urša Rahne, Vita Eva Weisseisen.
Kuratorici: Ajda Ana Kocutar in Lara Mejač.
O KOLEKTIVU PODMLADEK
Kolektiv Podmladek deluje na področjih ilustracije, slikarstva, grafike, fotografije, videa, animacije in grafičnega oblikovanja, deluje v točkah, kjer se ta področja med seboj prepletajo in kjer med njimi obstajajo vrzeli. S skupnim razstavljanjem in izdajanjem publikacij želijo njegovi člani svoja dela predstaviti širšemu občinstvu. Tako so se v letih 2017 in 2018 predstavili v obliki samoiniciativne pop-up razstave kot del Dneva Križevniške ulice v Mini teatru Ljubljana, v letih 2019 in 2020 pa v sklopu festivala Dobimo se pred Škucem s samostojnima razstavama v Galeriji Škuc v Ljubljani.
MIRAN MIŠO HOCHSTÄTTER / NATURE MORTE 1975
Nature morte je serija kolažev, ki jih je Miran Mišo Hochstätter ustvaril pred skoraj pol stoletja. Po svoje preroška dela so tako zaradi tehnične izvedbe kot zaradi izrazne moči izjemno pomembna za zgodovino fotografije na Slovenskem, a jih je mogoče postaviti tudi na širši zemljevid svetovnega dogajanja tistega časa. Avtor se z njimi »uvršča med prve moderne ekološke aktiviste« (Vasja Nagy).
V UGM Kabinetu predstavljamo tri serije: Ljudje in drevesa umirajo skupaj, Nature morte in Dež bo, letala nizko letajo, ki so bile razstavljene pod naslovom razstave Nature morte (20. maja – 1. junija 1975) v Malem salonu Rotovž kmalu po fotografovem končanem študiju v Münchnu. O seriji je fotograf na zloženki zapisal: »Nisem strokovnjak za ekološka vprašanja, v začetku sem celo mislil, da malo pretiravajo s temi kampanjami in govorjenjem o ›zaščiti naravnega okolja‹, a sedaj, ko sem se tako neposredno srečal s tem problemom, vem, da imajo prekleto prav!«
Otvoritveni pogovor bo vodila Breda Kolar Sluga, kustosinja razstave in Miran Mišo Hochstätter
Razstava je del spremljevalnega programa EKO 8, Mednarodnega trienala umetnost in okolje / Pismo za prihodnost.
SOMRAK BOGOV
SOMRAK BOGOV
Ivor Martinić po filmskem scenariju Luchina Viscontija, Enrica Mediolija, Nicole Badalucca.
Če bi bil svet preprosto urejen, črno-bel, in bi bila jasno določljiva ločnica med prav in narobe, lepim in grdim, ustvarjajočim in rušečim, čistim in umazanim, bi bil svet dobrega jasno ločen od zla. Ampak svet je od nekdaj iz tira, kaos je človekov naravni habitat, vojna je naravno stanje in vsak slehernik je rojen, da uravnava svet po svoji vesti. Čas v začetku Somraka bogov se zdi urejen, vsak ima svoje mesto za družinsko mizo in določljiv položaj v jeklarskem imperiju von Essenbeck. Rojstnodnevno zabavo družinskega patriarha prekine udarna novica o požigu Reichstaga, in slavljenec, predstavnik staronemške aristokracije, ki ji je odbila zadnja ura, je še isto noč umorjen. Po smrti magnata se poženejo mlinska kolesa boja za dediščino, v duhu novo vladajočih silnic pa so vsi nasledniki največjega železarskega koncerna v državi ujetniki še močnejšega političnega kolesja, ki s svojimi premišljenimi strategijami posega v življenja vsakega posameznega člana družine. Medsebojni družinski spopadi razkrivajo najsrhljivejše patološko spervertirane želje in brezkompromisno egoistično vodene interese. Volja do moči stopa z roko v roki ob podlih izdajah najbližjih, vse dokler somrak ne ujame tudi macbethovske baronice in njenega parvenija.
Po filmskem scenariju je gledališko priredbo Somraka bogov, katere aktualnost je v današnjem barbarskem kapitalističnem ustroju in v vzpenjajočih totalitarizmih opravičljivo zaskrbljujoča, napisal hrvaški dramatik Ivor Martinić, režijo pa bo prevzel hrvaški režiser Dalibor Matanić.
ZASEDBA
Martin von Essenbeck, sin baronice von Essenbeck - Petja Labović
Baronica Sophie von Essenbeck - Nataša Matjašec Rošker
Friedrich Bruckmann, poslovodja v železarni Essenbeck, njen ljubimec - Vojko Belšak
Von Aschenbach - Kristijan Ostanek
Baron Konstantin von Essenbeck, Joachimov nečak, vdovec, član SA - Davor Herga
Elisabeth Thallman, žena Herberta Thallmana - Eva Kraš
Günther von Essenbeck, sin barona Konstantina von Essenbecka - Matevž Biber
Herbert Thallman, Joachimov nečak - Žan Koprivnik
Baron Joachim von Essenbeck - Miloš Battelino
Prevajalka Mojca Marič, dramaturg Ivor Martinić, scenograf Marko Japelj, kostumograf Leo Kulaš, lektorja Mojca Marič, Janez Bostič, skladatelja Alen Sinkauz in Nenad Sinkauz, oblikovalka svetlobe Vesna Kolarec
Nakup spletne vstopnice: SNG Maribor - Moje karte
SOMRAK BOGOV
SOMRAK BOGOV
Ivor Martinić po filmskem scenariju Luchina Viscontija, Enrica Mediolija, Nicole Badalucca.
Če bi bil svet preprosto urejen, črno-bel, in bi bila jasno določljiva ločnica med prav in narobe, lepim in grdim, ustvarjajočim in rušečim, čistim in umazanim, bi bil svet dobrega jasno ločen od zla. Ampak svet je od nekdaj iz tira, kaos je človekov naravni habitat, vojna je naravno stanje in vsak slehernik je rojen, da uravnava svet po svoji vesti. Čas v začetku Somraka bogov se zdi urejen, vsak ima svoje mesto za družinsko mizo in določljiv položaj v jeklarskem imperiju von Essenbeck. Rojstnodnevno zabavo družinskega patriarha prekine udarna novica o požigu Reichstaga, in slavljenec, predstavnik staronemške aristokracije, ki ji je odbila zadnja ura, je še isto noč umorjen. Po smrti magnata se poženejo mlinska kolesa boja za dediščino, v duhu novo vladajočih silnic pa so vsi nasledniki največjega železarskega koncerna v državi ujetniki še močnejšega političnega kolesja, ki s svojimi premišljenimi strategijami posega v življenja vsakega posameznega člana družine. Medsebojni družinski spopadi razkrivajo najsrhljivejše patološko spervertirane želje in brezkompromisno egoistično vodene interese. Volja do moči stopa z roko v roki ob podlih izdajah najbližjih, vse dokler somrak ne ujame tudi macbethovske baronice in njenega parvenija.
Po filmskem scenariju je gledališko priredbo Somraka bogov, katere aktualnost je v današnjem barbarskem kapitalističnem ustroju in v vzpenjajočih totalitarizmih opravičljivo zaskrbljujoča, napisal hrvaški dramatik Ivor Martinić, režijo pa bo prevzel hrvaški režiser Dalibor Matanić.
ZASEDBA
Martin von Essenbeck, sin baronice von Essenbeck - Petja Labović
Baronica Sophie von Essenbeck - Nataša Matjašec Rošker
Friedrich Bruckmann, poslovodja v železarni Essenbeck, njen ljubimec - Vojko Belšak
Von Aschenbach - Kristijan Ostanek
Baron Konstantin von Essenbeck, Joachimov nečak, vdovec, član SA - Davor Herga
Elisabeth Thallman, žena Herberta Thallmana - Eva Kraš
Günther von Essenbeck, sin barona Konstantina von Essenbecka - Matevž Biber
Herbert Thallman, Joachimov nečak - Žan Koprivnik
Baron Joachim von Essenbeck - Miloš Battelino
Prevajalka Mojca Marič, dramaturg Ivor Martinić, scenograf Marko Japelj, kostumograf Leo Kulaš, lektorja Mojca Marič, Janez Bostič, skladatelja Alen Sinkauz in Nenad Sinkauz, oblikovalka svetlobe Vesna Kolarec
Nakup spletne vstopnice: SNG Maribor - Moje karte
SOMRAK BOGOV
SOMRAK BOGOV
Ivor Martinić po filmskem scenariju Luchina Viscontija, Enrica Mediolija, Nicole Badalucca.
Če bi bil svet preprosto urejen, črno-bel, in bi bila jasno določljiva ločnica med prav in narobe, lepim in grdim, ustvarjajočim in rušečim, čistim in umazanim, bi bil svet dobrega jasno ločen od zla. Ampak svet je od nekdaj iz tira, kaos je človekov naravni habitat, vojna je naravno stanje in vsak slehernik je rojen, da uravnava svet po svoji vesti. Čas v začetku Somraka bogov se zdi urejen, vsak ima svoje mesto za družinsko mizo in določljiv položaj v jeklarskem imperiju von Essenbeck. Rojstnodnevno zabavo družinskega patriarha prekine udarna novica o požigu Reichstaga, in slavljenec, predstavnik staronemške aristokracije, ki ji je odbila zadnja ura, je še isto noč umorjen. Po smrti magnata se poženejo mlinska kolesa boja za dediščino, v duhu novo vladajočih silnic pa so vsi nasledniki največjega železarskega koncerna v državi ujetniki še močnejšega političnega kolesja, ki s svojimi premišljenimi strategijami posega v življenja vsakega posameznega člana družine. Medsebojni družinski spopadi razkrivajo najsrhljivejše patološko spervertirane želje in brezkompromisno egoistično vodene interese. Volja do moči stopa z roko v roki ob podlih izdajah najbližjih, vse dokler somrak ne ujame tudi macbethovske baronice in njenega parvenija.
Po filmskem scenariju je gledališko priredbo Somraka bogov, katere aktualnost je v današnjem barbarskem kapitalističnem ustroju in v vzpenjajočih totalitarizmih opravičljivo zaskrbljujoča, napisal hrvaški dramatik Ivor Martinić, režijo pa bo prevzel hrvaški režiser Dalibor Matanić.
ZASEDBA
Martin von Essenbeck, sin baronice von Essenbeck - Petja Labović
Baronica Sophie von Essenbeck - Nataša Matjašec Rošker
Friedrich Bruckmann, poslovodja v železarni Essenbeck, njen ljubimec - Vojko Belšak
Von Aschenbach - Kristijan Ostanek
Baron Konstantin von Essenbeck, Joachimov nečak, vdovec, član SA - Davor Herga
Elisabeth Thallman, žena Herberta Thallmana - Eva Kraš
Günther von Essenbeck, sin barona Konstantina von Essenbecka - Matevž Biber
Herbert Thallman, Joachimov nečak - Žan Koprivnik
Baron Joachim von Essenbeck - Miloš Battelino
Prevajalka Mojca Marič, dramaturg Ivor Martinić, scenograf Marko Japelj, kostumograf Leo Kulaš, lektorja Mojca Marič, Janez Bostič, skladatelja Alen Sinkauz in Nenad Sinkauz, oblikovalka svetlobe Vesna Kolarec
Nakup spletne vstopnice: SNG Maribor - Moje karte
ČITALNICA NA SPLETIŠČU: SKUHAJ MI PRAVLJICO! S PISATELJICO MAJDO KOREN, PRAVLJICA IN INTERVJU
ČITALNICA NA SPLETIŠČU: SKUHAJ MI PRAVLJICO! S PISATELJICO MAJDO KOREN, PRAVLJICA IN INTERVJU
Na našem dvorišču je pomlad, le Čitalnica se še vedno ne sme razpreti sončni luči. A mi se ne damo in vam dajemo knjige na okus in ogled na spletu.
Naša gostja tokrat bo pisateljica, učiteljica, scenaristka, kolumnistka, predavateljica in še marsikaj, gospa Majda Koren. Ja, tista, ki si je zmislila Lojzo iz vesolja in Mici iz 2. a, pa zajca Zlatka. Ah, napisala je že toliko knjig za otroke in mladino, da tu ne moremo vseh našteti, jo bomo pa o njih in o drugih zanimivih rečeh, ki jih počne, povprašali v intervjuju. Tudi to, če rada kuha.
In "kaj skuhaš otroku, ki je strašno izbirčen? Pravljico, seveda! Vzameš rožnat lonec z zelenimi pikami, vržeš vanj ščepec soli, dva krompirja, malo žličko praška kačjega zoba in tri žličke smeha. In potem mešaš z največjo kuhalnico. Ko je pravljica kuhana, jo postrežeš na krožniku. Kaj pa, če pravljica otroku ni všeč? Poskusiš znova. V zelenem loncu z modrimi pikami! In če imate za pravljice tako izbirčen nos, kot je Srčkov, vam lahko svetujemo le eno. Poskusite tole pravljico. Zagotovo vam bo teknila. Pa dober tek!" Slikanica Majde Koren Skuhaj mi pravljico! je izšla pri KUD Sodobnost International, 2016. Žive in barvite ilustracije so delo Agate Dudek.
Povabljeni na dogodek. Pravljica in ostale aktivnosti bodo slastne!
Spletne aktivnosti
SKUHAJ MI PRAVLJICO!, predstavitev slikanice za otroke (in odrasle, ki imamo pravljice radi)
SPOZNAJ AVTORICO MAJDO KOREN, intervju
TRAVICA, POGRNI SE, igraraje, namigi za pravljično dober piknik
POŠASTI IN ZMAJI DOMUJEJO V KNJIGAH, ustvarjalni izziv, izdelava knjižnih kazal
Naslovnica dogodka je iz knjige Skuhaj mi pravljico.
Organizator si pridržuje pravico do spremembe programa.
Organizator: Zavod MARS Maribor. Dogodek je del kulturnega projekta Čitalnica na dvorišču in je podprt s strani Mestne občine Maribor. Sofinanciran je tudi s strani Ministrstva za javno upravo in Zavoda RS za zaposlovanje.
GRMAČE
GRMAČE
Poetična drama, posvečena prvi uprizoritvi v slovenskem jeziku v SNG Maribor.
Koprodukcija s Konservatorijem za glasbo in balet Maribor
Grmače, napisane v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja in prvič uprizorjene leta 1994, sklepajo tragiški dramski svet Daneta Zajca, ki s pomočjo radikalne avtokritike tematizira uničenje ali razpad družine (rodu) in s tem določene skupnosti v celoti. Nekateri so Grmače skušali predstaviti kot slovenskega Hamleta ali kot medgeneracijsko tragedijo konca arhaične skupnosti, ki dreza v nevralgične točke slovenske zgodovine in mapira njeno psihogeografijo samozavrtosti, užitka v samospodbijanju, nenehnega prelaganja krivde, samopomilovanja, demonizacije drugih, sramote glede nezmožnosti vzpostavitve pristnega stika, vključno z jalovostjo izdajstev in maščevanj, samoizgubljanja v onkrajnosti, predvsem pa nebogljenost tistih, ki se imajo za odreševalce, kot je ugotovil že Taras Kermauner. Prav on je poudaril tudi, da "Grmače niso narodna, ne nacionalna pesnitev. S stališča nacionalizma so kar se da dezangažirana, pesimistična, resignativna." Politika je v Zajčevi dramatiki razkrinkana kot ničeva, kot gol pohlep po oblasti zaradi nezmožnosti preseganja temeljne človeške ponesrečenosti ali učinkovitega udejanjanja transcendence skozi ljubezen do drugega.
Tibor Hrs Pandur, dramaturg uprizoritve
(Celoten Pandurjev zapis je objavljen v datoteki pod fotogalerijo.)
ZASEDBA
Andraž - Vladimir Vlaškalić
Jur - Benjamin Krnetić
Matija - Nejc Cijan Garlatti
Kolomč - Žan Koprivnik
Sevšek - Matevž Biber
Potovka - Nataša Matjašec Rošker, Tamara Avguštin
Polona - Minca Lorenci
Gospa Smrt - Liza Marijina
Lah - Gorazd Žilavec
Orchestra of the Conservatory of Music and Ballet Maribor
Urban Erker - Clarinet
Matic Kavcl - Accordion
Nik Zendzianowsky - Trumpet
Domen Baša - Euphonium
Odrska priredba Tibor Hrs Pandur, Nina Rajić Kranjac, dramaturg Tibor Hrs Pandur, scenografka Urša Vidic, kostumografka Marina Sremac, skladatelj Branko Rožman, lektorica Mojca Marič, oblikovalec svetlobe Borut Bučinel
Nakup spletne vstopnice: SNG Maribor - Moje karte