Razstava ob jubilejnem tridesetem Festivalu Lent. Razstava bo na ogled do 15. 6. 2022. Nekoč je bil – siv. Ne, ne Maribor – četudi ob omembi sivine marsikateremu Mariborčanu spomin še vedno naslika tisto razvpito Štihovo puščavo. A sivina, o kateri teče beseda tukaj, je sivina na fotografijah prvih festivalskih dogodkov. Kajti tri desetletja nazaj, ko je ekipa Narodnega doma Maribor prvič zavzela nabrežje Drave in ga pred začudenimi očmi Mariborčanov spremenila v oder, so bile fotografije še črno-bele. In redke. Danes, ko se po zaslugi mobilnikov vsakodnevno utapljamo v fotografijah vsega in vsakogar, si to le težko predstavljamo. Dejstvo je, čeprav je bil premierni Festival Lent zelo odmeven dogodek in »prvi multimedialni festival«, kot so ga opisali v Večerovem članku leta 1993, da je za njim ostala le peščica fotografij. Zato nas je toliko bolj razveselilo, ko smo leta 2019 pridobili tudi posnetke Večerovih fotoreporterjev, saj je za te posnetke dolgo časa veljalo, da so izgubljeni.  Te črno-bele spomine na prvi festival bomo na razstavi, ki bo od 16. maja do sredine junija na ogled v Ulici škofa Maksimilijana Držečnika, postavili ob bok sodobnim foto utrinkom in tako izrisali zgodbo Festivala Lent skozi tri desetletja.  To je zgodba o mestu, ki se je tudi s pomočjo festivalskega dogajanja otreslo pregovorne sivine, se umestilo na zemljevid festivalskih mest, z isto mero ponosa gostilo svetovne glasbene zvezdnike in ponudilo odre domačim ustvarjalcem, se obiskovalcem od blizu in daleč predstavilo v najboljši luči, Mariborčanom vseh generacij pa pokazalo, da je v njem lepo živeti.In je zgodba o festivalu, ki že tri desetletja skrbi, da so mariborska poletja polna glasbe, gledališča, plesa, radovednosti, ustvarjalnosti, druženja in – barv! 

Vljudno vabljeni na ogled razstave Prostor igre umetnice Nike Rupnik. Prostorsko specifična instalacija Nike Rupnik je prostor, ki se z vsakim premikom gledalca nenehno spreminja. Otvoritev raztave: četrtek, 2. junija 2022, ob 18. uri v galeriji artKIT Umetnica prostor gradi s plastenjem podob arhitekturnih in urbanih struktur na lebdečih objektih, ki pa jih preveva subtilna atmosfera, zaznamovana z občutji odtujenosti, minljivosti in krhkosti. Večplastnost prostorskega vizualnega spomina, ki ga umetnica poustvarja v eksperimentalnih grafičnih tehnikah in svetlobnih projekcijah daje vtis neskončne globine, pri čemer se v prepletu linij, ploskev, senc in svetlobe vzpostavlja mnoštvo relacij med gledalcem in umetniškim delom. Ogled razstave je možen: