Schlosserjeve Pohorske pripovedke – predstavitev knjige

Sodni stolp na Lentu

Knjižnični cikel Predstavitev knjige SCHLOSSERJEVE POHORSKE PRIPOVEDKE Torek, 10. maja, ob 17. uri v Sodnem stolpu, Pristan 8, Maribor Pohorske pripovedke, kot jih je pred stoletjem slišal in zapisal v Maribor priseljeni vojaški kartograf in polihistor Paul Schlosser, predstavljajo izreden vir nesnovne kulturne dediščine. S svojo originalnostjo nam avtor skozi pripovedi odstira pogled vanjo in ... Read more

Maribere: Tišine

Vetrinjski dvor

Prvenec kubanske pisateljice Karle Suarez nas postavi v obdobje med sedemdesetimi in devetdesetimi leti prejšnjega stoletja.

OMA

Maribor center / Večnamenska dvorana, Vetrinjski dvor (Vetrinjska ulica 30, Maribor)

Film Oma je zgodba o devetdeset let stari gluhi babici, ki svoji vnukinji pripoveduje svojo življenjsko zgodbo.

Natalija Šeruga Golob / Iz zbirke W.B.

Maribor center / Umetnostna galerija Maribor, UGM Šop (Strossmayerjeva 6, Maribor)

Ustvarjanje Natalije Šeruga Golob zaznamuje prepoznavna govorica, ki se kot vrtinec suče okrog neznanega in skrivnostnega. Srčika tega vrtinca se zbira okrog doživljanja in raziskovanja mističnega, raziskovanja in doživljanja univerzalnosti bivanja, ki obstaja kot neprestano kroženje ciklov med življenjem in smrtjo. Sama točka vrtinca - točka nič - je točka prehoda, s človeškim jezikom poimenovana tudi smrt. Umetnica zase pravi, da ji ustvarjanje pomeni ritual oziroma most med realnim in transcendentnim. In kako ji uspeva ta prestop v drugo dimenzijo? Natalija Šeruga Golob v svoja dela pogosto vključuje pradavne simbole, ornamente, različne pisave in čipke, za podlago uporablja stare tiske, zasledimo tudi reminiscence na zgodovino likovne umetnosti, predvsem pa se vse te plasti na platno (ali na papir) nalagajo skozi občutljivo sito umetničinega duha, ki se napaja pri številnih mistikih, pesnikih in mislecih. Tokratni navdih je povezan z nemškim filozofom Walterjem Benjaminom, ki mu je umetnica posvetila aktualni cikel Iz zbirke W. B. V seriji risb majhnega formata izstopa motiv belega konja v preskoku

Kritična in medijska pismenost

Splet

Kritična in medijska pismenost Delavnica izhaja iz pedagoškega modela, ki ga želimo približati učiteljicam_em in jih spodbuditi, da v svoje vsakodnevno delo z mladimi vključijo elemente kritične pedagogike in medijske pismenosti v navezavi z digitalno pismenostjo. Le-to bo obogatilo učni proces z dodatno kontekstualno širino obravnavanih tematik in zavedanjem o znanju kot družbeni konstrukciji, vezani ... Read more

70€

Odprti horizonti. Anton Korošec: slovenski državnik kraljeve Jugoslavije

Sodni stolp na Lentu

ODPRTI HORIZONTI Anton Korošec: slovenski državnik kraljeve Jugoslavije Četrtek, 12. maja, ob 17. uri v Sodnem stolpu, Pristan 8, Maribor Ob 150. letnici rojstva dr. Antona Korošca, ključnega slovenskega politika v času Kraljevine Jugoslavije, je pri Cankarjevi založbi izšla knjiga Anton Korošec: slovenski državnik kraljeve Jugoslavije. Monografija zgodovinarja prof. dr. Andreja Rahtena prvič na enem mestu celovito ... Read more

Iz knjige na oder. Drobtine iz mišje doline z Anjo Štefan in ustvarjalci prireditve

Lutkovno gledališče Maribor

Iz knjige na oder Drobrine iz mišje doline z Anjo Štefan Četrtek, 12. maja, ob 18. uri v Veliki dvorani Lutkovnega gledališča Maribor, Vojašniški trg 2A , Maribor. ob 18.00 lutkovna predstava ob 18.45 pogovor z avtorico knjige in ustvarjalci predstave Drobtine iz mišje doline je druga letošnja predstava, ob kateri se bomo družili v okviru ... Read more

OD FARAONOV V SINAJSKO PRAVLJICO – EGIPT

Večnamenska dvorana

Potovanje po Egiptu je potovalna poslastica. Pridite in prisluhnite našemu vodniku, ki je številne Vagante popeljal v najlepše kotičke sveta.

Rigoletto

Maribor center / SNG Maribor, Velika dvorana (Slovenska ulica 27, Maribor)

Opera v treh dejanjih. Avtor: Giuseppe VerdiRežija: Pier Francesco Maestrini Glasba Giuseppe VerdiLibreto Francesco Maria Piave, po drami Victorja Hugoja Le roi s'amusePraizvedba opere 11. marec 1851, Teatro La Fenice, Benetke Premiera 13. maj 2022, Velika dvorana Verdijevo opero Rigoletto velja še danes, po velikem časovnem razkoraku od njenega časa nastanka, razumeti kot revolucionarno mojstrovino opernega skladatelja, ki si je z naslednjima dvema operama Trubadur in La traviata dokončno utrdil mednarodni ugled najpomembnejšega predstavnika italijanske opere. Da je Verdi z Rigolettom storil pomenljiv in pomemben korak naprej v smeri intenzivnejše glasbene drame, se kaže v lastni skladateljevi percepciji, saj je Verdi še vrsto let po praizvedbi 11. marca 1851 v beneškem gledališču La Fenice opero Rigoletto pojmoval kot svoje najboljše delo. V Rigolettu je Verdi namreč opustil iskanje pompoznejših zvočnih učinkov in se odločil za bolj subtilno in rafinirano orkestracijo. Glasbeni tok, ki v prejšnjih Verdijevih delih še kaže ostro razmejitev vokala in inštrumentalne spremljave, je tukaj zlit v koherentno celoto, pri čemer orkester prevzema aktivno vlogo pri oblikovanju dramaturgije opernega dogajanja. Partitura kar sama od sebe ponuja številne ikonične glasbene "točke", med katerimi gotovo izstopajo Gildina arija Caro nome, Vojvodova kancona La donna è mobile in kvartet Un dì, se ben rammentomi – Bella figlia dell'amore, medtem ko se tudi libreto v verzih Francesca Marie Piaveja kaže kot psihološko poglobljeno "branje" opernih oseb, ki jih v osnovi povezuje nepomirljiv trikotnik med razuzdanim Vojvodo Mantovanskim, grbastim dvornim norcem Rigolettom in njegovo hčerko Gildo, ki podleže ljubezenskim čarom nestanovitnega Vojvoda. Prekletstvo, ki ga nad Vojvodom in Rigolettom izreče grof Monterone, in na sploh "metafizika zla", ki jo je Verdi leta 1839 občutil na lastni koži po tragični izgubi svoje prve žene Margherite Barezzi ter dveh otrok Virginie in Icilia, se tako izkaže kot osrednji instrument tragičnosti opere. Omenjeno prekletstvo, ki ga nad Vojvodo in Rigolettom izreče grof Monterone, se tako kot idée fixe vpenja v samo hrbtenico odrskega dogajanja, kot je zapisal sam Verdi v svojem pismu libretistu Piaveju: "Prekletstvo, ki predstavlja osnovno temo, ima tudi moralni pomen. Nesrečni oče, ki se pritožuje nad izgubljeno častjo svoje hčere, prekolne norca (Rigoletta, op. a.), ki se posmehuje iz njega, in njegova kletev se uresniči s posebno silovitostjo …" Z vidika glasbene reprezentacije omenjenega prekletstva se Verdi poslužuje reminiscenčnega motiva v obliki ponavljajočega se akorda, ki se v izvedbi trobente in pozavne pojavi že v prvih taktih opere, nato pa še večkrat in poslednjič v trenutku, ko Rigoletto z grozo najde svojo mrtvo hčerko Gildo. V tematskem smislu bi lahko rekli, da se v operi vzpostavlja konkurenčni dinamizem med različnimi tipi ljubezni (ali erosa) – Vojvodovo erotomanijo, Gildino altruistično "romantično" ljubeznijo in Rigolettovim očetovskim zaščitniškim erosom do hčerke. Prav ta dinamizem naposled splete nerešljiv gordijski vozel, kot se zrcali v zaporedju nesrečnih dogodkov, ki vodijo v tragičnost – vse do Gildinega žrtvovanja, da bi rešila življenje moškega, ki ga ljubi, pred maščevalno roko svojega očeta. Da je Verdi z Rigolettom odprl povsem novo poglavje lastnega kompozicijskega dispozitiva, se kaže predvsem v dejstvu, da si opere ni zamislil kot dotlej ustaljenega številčnega zaporedja glasbenih točk (po načelu oštevilčene opere), temveč kot enovito in pregnantno glasbeno-dramatično strukturo, kar dokazujejo tudi številne ritmične prvine. Tako ni naključje, da Gildino arijo Caro nome, ki izpoveduje njeno ljubezen do lažnega študenta (zamaskiranega Vojvodo), spremlja isto ritmično gibanje kot Rigolettovo tožbo Larà, larà, s katero skuša dvorni norec prikriti svoj obup pred dvorjani, medtem ko išče sledi o ugrabljeni hčerki. Verdi je imel tako povsem prav, ko je v Rigolettu videl novo raven glasbenega gledališča, saj se nas ta še danes dotakne z melodično lepoto ter z globoko glasbeno-psihološko ekspresivnostjo.   

29€