Spored:
Astor Piazzolla: Tangazo
Astor Piazzolla: Koncert za bandoneon in orkester, »Aconcagua«
***
Alberto Ginastera: Argentinski plesi, op. 2 (orkestriral E. Saul)
Alberto Ginastera: Koncertantne variacije, op. 23

Tudi v visoki starosti je še marsikaj mogoče narediti prvič. To dokazujemo s pričujočim koncertom: v petinsedemdesetih letih obstoja Koncertne poslovalnice smo gostili nešteto glasbenikov z različnih koncev sveta, a še nikoli simfoničnega orkestra iz Južne Amerike. Glasbo brazilskih in argentinskih skladateljev smo slišali že večkrat, prav tako smo gostili glasbenike iz različnih držav južnoameriške celine, a zdaj imamo končno čast gostiti celoten tamkajšnji orkester. Narodni orkester argentinske glasbe nosi ime po uglednem argentinskem skladatelju in svojem utemeljitelju Juanu de Diosu Filibertu, ki je povezoval standarde klasične evropske glasbe in argentinsko popularno glasbo.
Orkester je vse od leta 1931 zvest poslanstvu: služiti tako argentinski kot južnoameriški glasbi v celoti ter njenim skladateljem – ne glede na slogovno usmerjenost. Ta je v Južni Ameriki izredno pisana in mnogokrat navdušujoče izvirna: nekateri skladatelji so vztrajali v evropskih akademskih vodah, spet drugi so klasično glasbeno tradicijo oplajali z južnoameriškimi folklornimi navdihi, tretji pa so se zapisali avtohtonemu tangu.
Narodni orkester argentinske glasbe je eden osrednjih na celini in sodeluje z najvidnejšimi južnoameriškimi dirigenti, solisti in skladatelji.
V Mariboru bo pod vodstvom argentinskega dirigenta Emirja Saula ter s sonarodnjakom, tango bandoneonistom Horaciem Romo, zaigral izbor najmarkantnejše glasbe svoje domovine: poleg nezamenljivega Astorja Piazzolle bomo slišali še deli Alberta Ginastere, enega najznamenitejših skladateljev argentinske simfonične glasbe.

Spored:
Astor Piazzolla: Tangazo
Astor Piazzolla: Koncert za bandoneon in orkester, »Aconcagua«
***
Alberto Ginastera: Argentinski plesi, op. 2 (orkestriral E. Saul)
Alberto Ginastera: Koncertantne variacije, op. 23

Tudi v visoki starosti je še marsikaj mogoče narediti prvič. To dokazujemo s pričujočim koncertom: v petinsedemdesetih letih obstoja Koncertne poslovalnice smo gostili nešteto glasbenikov z različnih koncev sveta, a še nikoli simfoničnega orkestra iz Južne Amerike. Glasbo brazilskih in argentinskih skladateljev smo slišali že večkrat, prav tako smo gostili glasbenike iz različnih držav južnoameriške celine, a zdaj imamo končno čast gostiti celoten tamkajšnji orkester. Narodni orkester argentinske glasbe nosi ime po uglednem argentinskem skladatelju in svojem utemeljitelju Juanu de Diosu Filibertu, ki je povezoval standarde klasične evropske glasbe in argentinsko popularno glasbo.
Orkester je vse od leta 1931 zvest poslanstvu: služiti tako argentinski kot južnoameriški glasbi v celoti ter njenim skladateljem – ne glede na slogovno usmerjenost. Ta je v Južni Ameriki izredno pisana in mnogokrat navdušujoče izvirna: nekateri skladatelji so vztrajali v evropskih akademskih vodah, spet drugi so klasično glasbeno tradicijo oplajali z južnoameriškimi folklornimi navdihi, tretji pa so se zapisali avtohtonemu tangu.
Narodni orkester argentinske glasbe je eden osrednjih na celini in sodeluje z najvidnejšimi južnoameriškimi dirigenti, solisti in skladatelji.
V Mariboru bo pod vodstvom argentinskega dirigenta Emirja Saula ter s sonarodnjakom, tango bandoneonistom Horaciem Romo, zaigral izbor najmarkantnejše glasbe svoje domovine: poleg nezamenljivega Astorja Piazzolle bomo slišali še deli Alberta Ginastere, enega najznamenitejših skladateljev argentinske simfonične glasbe.

Spored:
Astor Piazzolla: Tangazo
Astor Piazzolla: Koncert za bandoneon in orkester, »Aconcagua«
***
Alberto Ginastera: Argentinski plesi, op. 2 (orkestriral E. Saul)
Alberto Ginastera: Koncertantne variacije, op. 23

Tudi v visoki starosti je še marsikaj mogoče narediti prvič. To dokazujemo s pričujočim koncertom: v petinsedemdesetih letih obstoja Koncertne poslovalnice smo gostili nešteto glasbenikov z različnih koncev sveta, a še nikoli simfoničnega orkestra iz Južne Amerike. Glasbo brazilskih in argentinskih skladateljev smo slišali že večkrat, prav tako smo gostili glasbenike iz različnih držav južnoameriške celine, a zdaj imamo končno čast gostiti celoten tamkajšnji orkester. Narodni orkester argentinske glasbe nosi ime po uglednem argentinskem skladatelju in svojem utemeljitelju Juanu de Diosu Filibertu, ki je povezoval standarde klasične evropske glasbe in argentinsko popularno glasbo.
Orkester je vse od leta 1931 zvest poslanstvu: služiti tako argentinski kot južnoameriški glasbi v celoti ter njenim skladateljem – ne glede na slogovno usmerjenost. Ta je v Južni Ameriki izredno pisana in mnogokrat navdušujoče izvirna: nekateri skladatelji so vztrajali v evropskih akademskih vodah, spet drugi so klasično glasbeno tradicijo oplajali z južnoameriškimi folklornimi navdihi, tretji pa so se zapisali avtohtonemu tangu.
Narodni orkester argentinske glasbe je eden osrednjih na celini in sodeluje z najvidnejšimi južnoameriškimi dirigenti, solisti in skladatelji.
V Mariboru bo pod vodstvom argentinskega dirigenta Emirja Saula ter s sonarodnjakom, tango bandoneonistom Horaciem Romo, zaigral izbor najmarkantnejše glasbe svoje domovine: poleg nezamenljivega Astorja Piazzolle bomo slišali še deli Alberta Ginastere, enega najznamenitejših skladateljev argentinske simfonične glasbe.

Awwwditorij: Mladinski cikel, prenos koncerta
Nadomestni koncert prestavljenega koncerta 14. 1. 2021.
Ogled koncerta je brezplačen.
Ogled koncerta: YouTube , spletna stran in Facebook stran Narodnega doma Maribor
Komentirani koncert
Ali ste vedeli, da na koncertno marimbo lahko igra pet tolkalcev hkrati? Ali pa, da se na kuhinjski mizi lahko postreže okusna skladba? Skupina SToP je na podlagi dolgoletnih izkušenj pripravila nenavaden koncert, v katerem poleg splošno znanih tolkal uporabljajo vsakdanje predmete, ki so dosegljivi vsakomur - kuhalnice, igrače, žoge, žeblje, kladiva, sode, piščalke, raglje …
Prejemniki Župančičeve nagrade in nagrade Prešernovega sklada, tolkalci Barbara Kresnik, Marina Golja, Matevž Bajde, Damir Korošec, Franci Krevh, Tomaž Lojen, Davor Plamberger in Dejan Tamše, predstavljajo celo paleto klasičnih, etnoloških in drugih tolkal.
Predstava klasično tolkalno glasbo preplete z običajnim načinom življenja in resno koncertno vzdušje premeša z lagodnostjo zabave, mlade pa tudi s pomočjo komentarjev vodi skozi različna glasbena obdobja in sloge.

Awwwditorij: Mladinski cikel, prenos koncerta v živo
Ogled koncerta je brezplačen.
Ogled koncerta: YouTube , spletna stran in Facebook stran Narodnega doma Maribor
Ah, devetdeseta. Zlati cajti.
Člani te zanimive punk skupine so se najbolje opisali kar sami:
Ah, devetdeseta. Zlati cajti. Pubeci smo se dobivali na dvorišču al pa pri UŠC-ju. V Mariboru valda. Takrat smo rekli, da gremo na PA (aka Pedagoška akademija). Vsak svoj skate v roke, pa akcija. Enim je celo nekaj ratalo, drugi pa smo slej ko prej obupali, pa se raje družli in bluzili. O življenju (kolko si kot sveži najstnik takrat to sploh razumel), o tečnih starih in pa o muziki. Kolko cd-jev in kaset smo si menjali in presnemavali nimam pojma, vem pa, da smo bli ena prvih generacij, ki je muziko našla tudi na netu z Napsterjem al pa celo preko IRC-a. Na špile še nismo smeli hodit, smo pa zato tolko bolj nabijali muziko doma. In kmalu se je zgodilo to, da je eno desko zamenjala druga. Skejt je nadomestila kitara. Poškodbe in buške pa kitarski riffi in raztrgani zvočniki. Stari niso meli kaj dosti proti. Glavno, da se pubec ne drogira!
No, nekak tak se naša zgodba začne. In potem smo odraščali. Pa igrali v različnih bendih (Trash Candy, Happy ol’ McWeasel, Burning Legion), prepotovali skoraj vso Evropo in po več ko dveh desetletjih ugotovili, da bi se blo res super vrnit na začetek. Takrat je blo res fajn. Samo špilat nismo znali, zdaj pa znamo. Pa zgodb se je nabralo še in še.
Nekak tak smo pol nastali Alo!Stari. Ker valda je bil to naš pozdrav takrat in je še danes. Poleg »Ki si koJn«, »Kaj zaj …« in pa čisto klasičnega, standardnega »Seos«.

Spored:
Sergej Rahmaninov: Elegični trio št. 1 v g-molu
Felix Mendelssohn Bartholdy: Klavirski trio št. 1 v d-molu, op. 49
***
Johannes Brahms: Klavirski trio št. 1 v H-duru, op. 8
RAZNOLIKOSTI SE LAHKO USTVARJALNO DOPOLNJUJEJO.
Prav na ta dan, 18. marca 2021, praznuje Koncertna poslovalnica svoj 75. rojstni dan. Prava priložnost za majhno slavje z našim zvestim občinstvom ter izjemnimi glasbeniki!Ti bodo z novo zasedbo nam sicer dobro znanih in vedno dobrodošlih gostov naših koncertnih odrov poskrbeli za majhno presenečenje.
Violinista Janeza Podleska poznamo kot dolgoletnega koncertnega mojstra Orkestra Slovenske filharmonije in Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije. Zdaj, na vrhuncu svojih ustvarjalnih moči, deluje predvsem kot predan violinski pedagog in komorni glasbenik.
Karmen Pečar Koritnik smo v Mariboru spremljali od njenih prvih velikih uspehov. S svojim strelovitim vzponom je zelo zgodaj dosegla vse, po čemer lahko solist hrepeni. Zdaj se osredotočeno posveča odmerjenemu koncertiranju, svoje navdušenje za violončelo pa prenaša na mlade in na širšo javnost kot pedagoginja in preko festivala Cellofest v Ljubljani, ki ga umetniško vodi.
Poti obeh slovenskih glasbenikov so se prepletle z uglednim srbskim pianistom Aleksandrom Serdarjem, ki je ob razvejani mednarodni karieri svoj nov poklicni fokus našel prav v Sloveniji.
Raznolikosti se lahko ustvarjalno dopolnjujejo in prav to si lahko obetamo od treh različnih temperamentov, ki bodo svoje moči vpeli v skupno razumevanje in posredovanje glasbe. Trio bo svoje sožitje uglasil ob izboru reprezentativnih romantičnih mojstrovin za klavirski trio, izrazno močni glasbi, ki tudi poslušalcem obeta intenzivno koncertno doživetje in nova odkritja v navidezno dobro znanem.

Awwwditorij: Komorni cikel, prenos koncerta v živo
Ogled koncerta je brezplačen.
OGLED KONCERTA: YOUTUBE, SPLETNA STRAN IN FACEBOOK STRAN NARODNEGA DOMA MARIBOR
Spored:
Ludwig van Beethoven: Klavirski trio v B-duru, op. 11, »Gassenhauer«
I. Allegro con brio
II. Adagio
III. Tema con variazioni
***
Johannes Brahms: Klavirski trio št. 1 v H-duru, op. 8 (1889)
I. Allegro con brio — Tranquillo — In tempo ma sempre sostenuto
II. Scherzo: Allegro molto — Meno allegro — Tempo primo
III. Adagio
IV. Finale: Allegro
Prav na ta dan, 18. marca 2021, praznuje Koncertna poslovalnica svoj 75. rojstni dan.
Prava priložnost za majhno slavje z našim zvestim občinstvom in izjemnimi glasbeniki.
Naša mala proslava častitljivih 75 let delovanja Koncertne poslovalnice Maribor se je zaradi aktualnih okoliščin morala preseliti v virtualno okolje, a to še ne pomeni, da ne bomo praznovali skupaj. Kot eden bomo, kot vsakič, ko se skupaj prepustimo čaru živega muziciranja in smo v mislih združeni ob spremljanju neizčrpnih tonskih iger izjemne glasbe. Kajti prav to je srčika duha, ki je skozi 75 let Koncertne poslovalnice povezoval izjemne nastopajoče glasbenike s poslušalci; in temu se nam ni treba odpovedati.
Bodimo ponovno skupaj. Pred svojimi zasloni doma, z glasbo v mislih in v srcu. Počastimo spomin na vse lepo, kar smo skupaj preživeli in veselimo se novih koncertnih doživetij.
Nastopila bo nova zasedba nam sicer že dobro znanih in vedno zelo dobrodošlih glasbenikov. Violinista Janeza Podleska poznamo kot dolgoletnega koncertnega mojstra Orkestra Slovenske filharmonije in Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije. Zdaj, na vrhuncu svojih ustvarjalni moči, deluje predvsem kot predan violinski pedagog in komorni glasbenik.
Karmen Pečar Koritnik smo v Mariboru spremljali že od njenih prvih velikih uspehov. S svojim strelovitim vzponom je zelo zgodaj dosegla vse, po čemer lahko solist hrepeni. Zdaj se osredotočeno posveča odmerjenemu koncertiranju, svoje navdušenje za violončelo pa prenaša na mlade in na širšo javnost kot pedagoginja kot tudi preko festivala Cellofest v Ljubljani, ki ga umetniško vodi.
Poti obeh slovenskih glasbenikov so se prepletle z uglednim srbskim pianistom Aleksandrom Serdarjem, ki je ob razvejani mednarodni karieri svoj nov poklicni fokus našel prav v Sloveniji.
Raznolikosti se lahko ustvarjalno dopolnjujejo in prav to si lahko obetamo od treh različnih temperamentov, ki bodo svoje moči vpeli v skupno razumevanje in posredovanje glasbe. Trio bo svoje sožitje uglasil ob izboru reprezentativnih mojstrovin za klavirski trio, izrazno raznoliki glasbi, ki tudi poslušalcem obeta intenzivno koncertno doživetje in nova odkritja v navidezno dobro znanem.

MKC Maribor in festival 24. Slovenski dnevi knjige v Mariboru razpisujeta nagradni literarni natečaj za mlade ustvarjalke in ustvarjalce “Ali govoriš emojščino?”
Razpisan je 6. nagradni natečaj za najboljši prevod pesmi iz simbolnega jezika emoji v slovenščino. Izbor najbolj uspelih, drznih in kakovostnih prevodov bo objavljen na spletni strani in na Facebook straneh MKC Maribor in Dnevi knjige v Mariboru.
Poslane prevode bo ocenjevala literarna žirija, ki jo sestavljata sodelavka literarnega festivala Slovenski dnevi knjige v Mariboru, pesnica in kritičarka Tonja Jelen in avtorica letošnje pesmi v emojščini, pesnica in kritičarka Helena Zemljič, tudi zmagovalka drugega natečaja prevajanja pesmi iz emojščine leta 2017. Nagrada za najboljši prevod je honorar v višini 100 evrov v bruto znesku.
Zmagovalec ali zmagovalka natečaja bo razglašen oziroma razglašena na knjižnem sejmu festivala 24. Slovenski dnevi knjige v Mariboru ter povabljen ali povabljena k nastopu.
EMO… JI? …KONI?
Emotikoni so digitalni piktogrami, ki predstavljajo vsakdanje predmete ali pojme. Izvirno je beseda emoji japonska skovanka med »e« (絵, slika) in »moji« (文字, simbol). Danes so emotikoni postali pomembni v vsakdanji pisni komunikaciji in jih najdemo v vseh porah našega vsakdanjika. Posamezen simbol izraža določen pomen, ki si ga včasih lahko razlagamo po svoje, z združevanjem različnih simbolov pa lahko izrazimo tudi bolj zapletene misli. Kako emotikone vidiš in si jih interpretiraš ti?
Postani prevajalec_ka iz emojščine, odklikaj na to povezavo, preberi pesem in jo prevedi v slovenščino!

MKC Maribor in festival 24. Slovenski dnevi knjige v Mariboru razpisujeta nagradni literarni natečaj za mlade ustvarjalke in ustvarjalce “Ali govoriš emojščino?”
Razpisan je 6. nagradni natečaj za najboljši prevod pesmi iz simbolnega jezika emoji v slovenščino. Izbor najbolj uspelih, drznih in kakovostnih prevodov bo objavljen na spletni strani in na Facebook straneh MKC Maribor in Dnevi knjige v Mariboru.
Poslane prevode bo ocenjevala literarna žirija, ki jo sestavljata sodelavka literarnega festivala Slovenski dnevi knjige v Mariboru, pesnica in kritičarka Tonja Jelen in avtorica letošnje pesmi v emojščini, pesnica in kritičarka Helena Zemljič, tudi zmagovalka drugega natečaja prevajanja pesmi iz emojščine leta 2017. Nagrada za najboljši prevod je honorar v višini 100 evrov v bruto znesku.
Zmagovalec ali zmagovalka natečaja bo razglašen oziroma razglašena na knjižnem sejmu festivala 24. Slovenski dnevi knjige v Mariboru ter povabljen ali povabljena k nastopu.
EMO… JI? …KONI?
Emotikoni so digitalni piktogrami, ki predstavljajo vsakdanje predmete ali pojme. Izvirno je beseda emoji japonska skovanka med »e« (絵, slika) in »moji« (文字, simbol). Danes so emotikoni postali pomembni v vsakdanji pisni komunikaciji in jih najdemo v vseh porah našega vsakdanjika. Posamezen simbol izraža določen pomen, ki si ga včasih lahko razlagamo po svoje, z združevanjem različnih simbolov pa lahko izrazimo tudi bolj zapletene misli. Kako emotikone vidiš in si jih interpretiraš ti?
Postani prevajalec_ka iz emojščine, odklikaj na to povezavo, preberi pesem in jo prevedi v slovenščino!