25. 3. 2024 ob 18.00, Pekarna Magdalenske mreže Ne NATO-mir nam dajte! V ponedeljek, 25. 3. 2024, te ob 18.00 v sodelovanju s Klasom, ekosocialistično iniciativo vabimo v prostore Pekarne Magdalenske mreže na predavanje z razpravo Ne NATO-mir nam dajte! Gost bo sociolog Rastko Močnik, s katerim bomo skušale_i predstaviti zgodovinsko vlogo zveze Nato, njen ... Read more

Vabljeni na tradicionalni Coda koncert ob materinske dnevu! Tokrat prvič v našem Vetrinjcu. Rože uvenijo, od bonbonier se zredimo, na dekorativni vazi pa se nabira prah. Odpeljite letos svojo mamo raje na koncert vokalistov KUD Coda, saj so lepi spomini brez kalorij in ostanejo nezaprašeni za vedno. Ob inštrumentalni spremljavi bodo nastopili učenci Lee Gačnik, Aliena Andreja Partljiča, Tine Ritlop, Primoža Vidoviča in Vesne Pintarič. Vstop je (pre)prost.

Monokomedija

Žlahtna komedija, ki nastane ob srečanju naivne zaslepljenosti in spletkarske pokvarjenosti. Le Tartuffe ou l’Imposteur Najslavnejši evropski komediograf Jean Baptiste Poquelin Molière (1622–1673) predstavlja vrh francoske klasicistične komedije, pisane v večinoma verzificirani obliki in v stilu dramaturgije trojne enotnosti, ki je svoje motive črpala iz antične rimske in italijanske ter španske renesančne komedije, pa tudi iz srednjeveških fars in commedie dell arte. Molièrovi odrski junaki so splošno veljavni tipi oziroma karakterji, ki predstavljajo splošne značilnosti socialnih pojavov ali človeških lastnosti oziroma napak, na primer skopuh, svetohlinec, hipohonder, rogonosec … Komedija Tartuffe je nastala v najplodnejšem in filozofsko najbolj poglobljenem umetniškem obdobju Molièrovega ustvarjanja. Ime Tartuffe je z leti (in stoletji) postal univerzalni arhetipski izraz dvoličnosti, licemerstva in svetohlinstva. Pojem je ponarodel in postal splošni simbol za hinavščino, zlasti cerkveno. Molière je imel z uprizoritvijo velike težave. Takoj po prvi izvedbi (1664) je bila komedija na zahtevo cerkvenih krogov strogo prepovedana in trajalo je do leta 1669, ko je znova smela na oder (vzrok za to je bil, da je v tem času kralj Molièrovo gledališko skupino vzel pod svojo zaščito). Nakup vstopnic24. 2. 2024 - nakup26. 2. 2024 - nakup27. 2. 2024 - nakup15. 3. 2024 - nakup16. 3. 2024 - nakup25. 3. 2024 - nakup26. 3. 2024 - nakup29. 3. 2024 - nakup30. 3. 2024 - nakup

Žlahtna komedija, ki nastane ob srečanju naivne zaslepljenosti in spletkarske pokvarjenosti. Le Tartuffe ou l’Imposteur Najslavnejši evropski komediograf Jean Baptiste Poquelin Molière (1622–1673) predstavlja vrh francoske klasicistične komedije, pisane v večinoma verzificirani obliki in v stilu dramaturgije trojne enotnosti, ki je svoje motive črpala iz antične rimske in italijanske ter španske renesančne komedije, pa tudi iz srednjeveških fars in commedie dell arte. Molièrovi odrski junaki so splošno veljavni tipi oziroma karakterji, ki predstavljajo splošne značilnosti socialnih pojavov ali človeških lastnosti oziroma napak, na primer skopuh, svetohlinec, hipohonder, rogonosec … Komedija Tartuffe je nastala v najplodnejšem in filozofsko najbolj poglobljenem umetniškem obdobju Molièrovega ustvarjanja. Ime Tartuffe je z leti (in stoletji) postal univerzalni arhetipski izraz dvoličnosti, licemerstva in svetohlinstva. Pojem je ponarodel in postal splošni simbol za hinavščino, zlasti cerkveno. Molière je imel z uprizoritvijo velike težave. Takoj po prvi izvedbi (1664) je bila komedija na zahtevo cerkvenih krogov strogo prepovedana in trajalo je do leta 1669, ko je znova smela na oder (vzrok za to je bil, da je v tem času kralj Molièrovo gledališko skupino vzel pod svojo zaščito). Nakup vstopnic24. 2. 2024 - nakup26. 2. 2024 - nakup27. 2. 2024 - nakup15. 3. 2024 - nakup16. 3. 2024 - nakup25. 3. 2024 - nakup26. 3. 2024 - nakup29. 3. 2024 - nakup30. 3. 2024 - nakup

V Mariboru obeležujemo Dan evropskih avtorjevLiterarna matineja z Manico K. Musil Sreda, 27. marec 2024 // 10:30 // Pedagoška fakulteta Univerze v MariboruPedagoška fakulteta Univerze v Mariboru in Mladinski kulturni center Maribor (MKC Maribor) – literarni program MKC Črka sta združila moči in v goste povabila eno od najuspešnejših ustvarjalk za otroke, Manico K. Musil, ki bo v sredo, 27. marca 2024, ob 10:30 uri gostovala na Pedagoški fakulteti UM.Ob branju knjig je mogoče neizmerno uživati in pri tem narediti nekaj dobrega zase, za svojo samozavest in celostno rast, vendar sodobni tržni mehanizmi mlade napeljujejo k hitreje dostopnim in manj zahtevnim virom užitka. Evropska komisija je zato v letu 2023 dala pobudo za Dan evropskih avtorjev, s katero želijo mlajše generacije dodatno spodbuditi k branju knjig ter jim pomagati odkriti raznolikost in bogastvo evropske literature. Namen praznovanja je tudi ozaveščanje mladih, kako pomembne so knjige in kako lahko branje kakovostne literature prispeva k njihovemu celostnemu razvoju.  Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje ter Javna agencija RS za knjigo so podprli pobudo Evropske komisije, da se tudi v Sloveniji pridružimo praznovanju Dneva evropskih avtorjev, ki bo potekalo letos že drugič, pobudi pa se s prireditvami in dogodki pridružujemo tudi številne izobraževalne ustanove in kulturne institucije.Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru in Mladinski kulturni center Maribor (MKC Maribor) – literarni program MKC Črka sta združila moči in v goste povabila eno od najuspešnejših ustvarjalk za otroke, Manico K. Musil, ki bo v sredo, 27. marca 2024, ob 10:30 uri gostovala na Pedagoški fakulteti UM v predavalnici 0.100 PEF.

V sredo 27. marca vabljeni, na plesišče BarCoda v Vetrinjcu.

4. koncert Mladinskega cikla 2023/2024

Vagantov pogovor z Bernardo Jurič, kolesarko, smučarko, popotnico.

Snežna kraljica 5+ Zvočna pravljica Tin Grabnar in Nina Šorak po motivih Hansa Christiana Andersena / 55 min Kay in Gerda sta bratec in sestrica. Nekega večera starša odideta na ples. Starejša sestrica bi morala poskrbeti za svojega mlajšega bratca, ta pa čudežno izgine. Ugrabila ga je Snežna kraljica. V brezizhodnem položaju se Gerda odpravi na ... Read more

Edward Clug, Milko Lazar: Faust    Koprodukcija s Cankarjevim domom LjubljanaV sodelovanju z Opernhaus Zürich Kot se je večkrat pokazalo v bogatem toku zgodovine gledališča, so se adaptacije literarnih klasikov izkazale za različno uspešne – od popolnih fiaskov, zvestih reinterpretacij pa vse do brezhibnih spektaklov, ki popolnoma samozadostno učinkujejo v okviru lastnega medija. Podobno velja za Goethejevo filozofsko dramo oziroma tragedijo Faust, ki pa je kljub velikemu številu glasbenih inscenacij še vedno ostaja velik izziv v domeni plesne umetnosti. Svojevrstno interpretacijo in edinstveno vizijo tega dela prinaša Edward Clug v svoji plesni manifestaciji, ki ne spaja le glasbeni misticizem Milka Lazarja z nenavadno atletsko energijo in z lastno poetiko giba, ampak s kombinacijo vseh treh elementov zgradi spektakel, ki zna tudi z ironijo in s parodijo razkriti preštevilne disonance in paradokse človeškega bivanja.

Spicy Hot Pop Mess uprizoritev za ženske in moške, ki se ne bojijo pristati v ženski glavi. Že cel dan se mi poje komad Anti-Hero od Taylor Swift: »Itʼs me, hi, Iʼm the problem, itʼs me.« Zavijem v trgovino in namesto Žensk na robu živčnega zloma, Ženske francoskega poročnika, Drugačnih žensk, Žensk iz samopostrežne trgovine, Žensk, na katere mislim ponoči, Ženskih ikon, Časa nedolžnosti … vzamem TOXIC. TOXIC (2023) je najnovejši avtofikcijski roman pisateljice in dramaturginje Eve Mahkovic, ki je kmalu po izidu postal ena najbolje prodajanih Beletrininih knjig. Vesna Milek je v Pomislekih v Sobotni prilogi Dela »Zakaj si morala deliti toliko stvari o sebi?« o TOXIC zapisala: »Njen stil je popkulturni in kafkovski hkrati. V resnici nimava kaj dosti skupnega, razen strasti do knjig, gledališča in Tudorjev. Zakaj se potem tako prepoznam v njeni knjigi? Ker je šla brutalno vase, da je povedala veliko tudi o vseh nas.« Nakup vstopnic

Premiera koprodukcije Memoria mednarodne mreže Pan-Adria, avtorica Mala Kline. Memoria je predstava o spominu in njegovi izgubi. Vizionarsko slikarstvo Marka Jakšeta, enega najbolj priznanih slovenskih slikarjev, sem uporabila kot vir za pisanje pisma gledalcu iz prihodnosti o tem, od kod prihajamo. Slike sem izročila očetu, analitiku vizualnih komunikacij, da mi jih je bral. Posnela sem njegova razmišljanja o slikah in njegova razmišljanja o lepoti, ljubezni, podobi, življenju, smrti, svetem in stvarjenju, ki ne pozna konca. Material, ki ga generirajo Markova umetniška dela, očetovo branje vizualnega materiala in moj lastni performativni in gibalni arhiv, ki temelji na praksah sanjanja, se prepletajo kot niti, ki tkejo predstavo. Memoria je raziskovanje časa, saj se le ti, ki zaznavamo čas, spominjamo. Je raziskovanje imaginacije, saj je spomin nemogoč brez nje, naš spomin pa sta čas in izkušnja, ujeta v podobi. Je potop v vizionarsko zavest in reafirmacija izkušanja, iz katerega izhajamo in v katerega se vračamo. Posvečam jo tebi, oče.

Edward Clug, Milko Lazar: Faust    Koprodukcija s Cankarjevim domom LjubljanaV sodelovanju z Opernhaus Zürich Kot se je večkrat pokazalo v bogatem toku zgodovine gledališča, so se adaptacije literarnih klasikov izkazale za različno uspešne – od popolnih fiaskov, zvestih reinterpretacij pa vse do brezhibnih spektaklov, ki popolnoma samozadostno učinkujejo v okviru lastnega medija. Podobno velja za Goethejevo filozofsko dramo oziroma tragedijo Faust, ki pa je kljub velikemu številu glasbenih inscenacij še vedno ostaja velik izziv v domeni plesne umetnosti. Svojevrstno interpretacijo in edinstveno vizijo tega dela prinaša Edward Clug v svoji plesni manifestaciji, ki ne spaja le glasbeni misticizem Milka Lazarja z nenavadno atletsko energijo in z lastno poetiko giba, ampak s kombinacijo vseh treh elementov zgradi spektakel, ki zna tudi z ironijo in s parodijo razkriti preštevilne disonance in paradokse človeškega bivanja.

Žlahtna komedija, ki nastane ob srečanju naivne zaslepljenosti in spletkarske pokvarjenosti. Le Tartuffe ou l’Imposteur Najslavnejši evropski komediograf Jean Baptiste Poquelin Molière (1622–1673) predstavlja vrh francoske klasicistične komedije, pisane v večinoma verzificirani obliki in v stilu dramaturgije trojne enotnosti, ki je svoje motive črpala iz antične rimske in italijanske ter španske renesančne komedije, pa tudi iz srednjeveških fars in commedie dell arte. Molièrovi odrski junaki so splošno veljavni tipi oziroma karakterji, ki predstavljajo splošne značilnosti socialnih pojavov ali človeških lastnosti oziroma napak, na primer skopuh, svetohlinec, hipohonder, rogonosec … Komedija Tartuffe je nastala v najplodnejšem in filozofsko najbolj poglobljenem umetniškem obdobju Molièrovega ustvarjanja. Ime Tartuffe je z leti (in stoletji) postal univerzalni arhetipski izraz dvoličnosti, licemerstva in svetohlinstva. Pojem je ponarodel in postal splošni simbol za hinavščino, zlasti cerkveno. Molière je imel z uprizoritvijo velike težave. Takoj po prvi izvedbi (1664) je bila komedija na zahtevo cerkvenih krogov strogo prepovedana in trajalo je do leta 1669, ko je znova smela na oder (vzrok za to je bil, da je v tem času kralj Molièrovo gledališko skupino vzel pod svojo zaščito). Nakup vstopnic24. 2. 2024 - nakup26. 2. 2024 - nakup27. 2. 2024 - nakup15. 3. 2024 - nakup16. 3. 2024 - nakup25. 3. 2024 - nakup26. 3. 2024 - nakup29. 3. 2024 - nakup30. 3. 2024 - nakup

IntimniOder.GT22 Miha Bezeljak ima rad umetnost. Skozi različne uprizoritvene forme s samoironijo in banaliziranjem razlogov o nujnosti obstoja umetnosti in njenega vpliva na družbo preizprašuje svoj umetniški izraz. Avtor in izvajalec: Miha Bezeljak Koprodukcija: Moment Vstopnice: 8 / 5 / 0 EUR, https://moment.si/samopostrezna/ Več informacij o predstavi TUKAJ. Povezava do originalnega članka

IntimniOder.GT22 Miha Bezeljak ima rad umetnost. Skozi različne uprizoritvene forme s samoironijo in banaliziranjem razlogov o nujnosti obstoja umetnosti in njenega vpliva na družbo preizprašuje svoj umetniški izraz. Avtor in izvajalec: Miha Bezeljak Koprodukcija: Moment Vstopnice: 8 / 5 / 0 EUR, https://moment.si/samopostrezna/ Več informacij o predstavi TUKAJ. Povezava do originalnega članka

Spicy Hot Pop Mess uprizoritev za ženske in moške, ki se ne bojijo pristati v ženski glavi. Že cel dan se mi poje komad Anti-Hero od Taylor Swift: »Itʼs me, hi, Iʼm the problem, itʼs me.« Zavijem v trgovino in namesto Žensk na robu živčnega zloma, Ženske francoskega poročnika, Drugačnih žensk, Žensk iz samopostrežne trgovine, Žensk, na katere mislim ponoči, Ženskih ikon, Časa nedolžnosti … vzamem TOXIC. TOXIC (2023) je najnovejši avtofikcijski roman pisateljice in dramaturginje Eve Mahkovic, ki je kmalu po izidu postal ena najbolje prodajanih Beletrininih knjig. Vesna Milek je v Pomislekih v Sobotni prilogi Dela »Zakaj si morala deliti toliko stvari o sebi?« o TOXIC zapisala: »Njen stil je popkulturni in kafkovski hkrati. V resnici nimava kaj dosti skupnega, razen strasti do knjig, gledališča in Tudorjev. Zakaj se potem tako prepoznam v njeni knjigi? Ker je šla brutalno vase, da je povedala veliko tudi o vseh nas.« Nakup vstopnic

V soboto, 30. 3., se bodo ob 20.00 trije moški-tiri z istim vlakom pripeljali vsak na svoj peron postaje odra BarCoda v Vetrinjskem dvoru.