Josip Jurčič je s prvim slovenskim romanom usodno vplival na slovensko književnost in javnost, od intelektualcev tedanjega časa do programov ljudskih gledališč, kjer so Jurčiča igrali in katere so obiskovali tudi preprosti ljudje. V začetku julija 1868 je Jurčič nastopil službo v uredništvu časnika Slovenski narod, ki so ga v Mariboru ustanovili izobraženci iz kroga štajerskih mladoslovencev. Leta ... Read more

Velika retrospektivna razstava ponuja pregled čez kontinuirano ustvarjalno prakso slikarja Ludvika Pandurja od začetka 70-ih let do danes. Umetnikov obsežen opus bo tokrat prvič celostno prikazan in ovrednoten v tako velikem obsegu. »V mojem slikarstvu je vedno prisotna srhljivost, deluje v razponu od lepote do groteske, tista zarisana lepota, ki draži in provocira.« (Ludvik Pandur) Slikarjevo delo zaznamujejo večna prehajanja med figuro in krajino, med mimetičnostjo in abstrakcijo, med liričnim in epskim, med intimnim in mitološkim. Pandur se z izjemno senzibilnostjo odziva na razpoloženjska stanja svoje okolice, od domačega Maribora do številnih potovanj. Navdih črpa v skrivnostnosti mariborskega parka in izobilju mariborske tržnice, pokrajinah razbeljene Kastilje in romantične južne Bavarske, londonskega Soha in newyorškega Manhattna. Je izjemen erudit, velik poznavalec kanona zahodne umetnosti, prvenstveno slikarstva, ob tem pa še mitologije in književnosti, poezije in glasbe, filma in fotografije.

Galerija Media Nox in MKC Maribor vas v sodelovanju s Pedagoško fakulteto Univerze v Mariboru vabimo na ogled razstave del študentov, ki bo v galeriji Media Nox na Židovski ulici 12 v Mariboru na ogled od petka, 3. decembra 2021 (Ta veseli dan kulture) do četrtka, 6. januarja 2022.

V KiBeli je na ogled samostojna razstava umetnice Katarine Zdjelar z naslovom Preizpraševanje bližine. Katarina Zdjelar v svojih filmih raziskuje odnos med zvokom in sliko in njuno povezanost s človekovim organizmom, ki z glasom in pogledom proizvaja nekaj, kar temu organizmu istočasno pripada in ne pripada – nekaj, kar se mu vrača iz fizičnega okolja, prostora družbenosti, iz prostora zaznamovanega s pravili uravnavanja in strukturami moči. Skozi osebno izkušnjo selitve iz enega kulturnega okolja v drugega umetnica preizprašuje načine, na katere učenje jezika ali kakršna koli oblika discipliniranja glasu in zvoka (npr. pevske, jezikovne ali glasbene vaje) umešča telo v dane kulturne in ideološke okvire ter kako se telo na takšno uokvirjanje odziva. Odpiralni čas: