UGM 6 Strossmayerjeva ulica Maribor, Upravna enota Maribor, 2000 Slovenia

Karmen Čorak in Andrej Brumen Čop / Krhkost bivanja
UGM Studio, Trg Leona Štuklja 2
31. januar – 21. marec 2020
otvoritev: petek, 31. januar 2020, 19.00
kustosinja: Andreja Borin

Andrej Brumen Čop je prepoznavno ime slovenske sodobne likovne umetnosti. Karmen Čorak se je kot fotografinja uveljavila predvsem v tujini, večinoma v Italiji, kjer živi in dela. Njuno dolgoletno poznanstvo, sorodna bivanjska občutljivost in podobno naglašene teme njunega ustvarjanja so oba umetnika naravno pripeljale tudi do skupnega razstavljanja – prvič leta 2018 v odličnem razstavišču Akademije lepih umetnosti v Rimu in drugič leta 2019 v Museo d'Arte Moderna Ugo Cara v Muggii.
Umetniški opus Andreja Brumna Čopa obsega več različnih tem. Ob delih, pri katerih so v ospredju osebne teme, se med 1998 in 2000 začnejo pojavljati še drugačne podobe. Slike naseljujejo prodniki, vodne gladine, žičnate ograje in žuželke – predvsem komarji, mravlje in muhe. V tem času nastane tudi serija Templji kot odmev na umetnikovo potovanje na Japonsko. Čeprav je zunanji okvir navidezno znan, pelje slika gledalca drugam. Pelje ga v duhovno razprostrto podobo, ki stoji za fizičnim. Kakor da bi umetnik segel v podobo, se potopil v njeno esenco in vtisnil v sliko to, kar je prinesel na površje. Spomin na podobo. Sled podobe. To zasleduje tudi v delih na papirju, v akvarelih in risbah, ki so enako pomemben del njegovega ustvarjanja. Pogosto dela tako, da papir nalepi na steno in pusti, da se spoji z zidom. »Slike so se mi ugreznile v zid«, je napisal v besedilu Kozmos iz leta 2016. Podobe torej postanejo del nosilca, del podlage, eno z njo. Monokromno uglašeni toni, brezčasno nedoločljivo ozadje in lisaste zaplate madežev dajejo občutek nedoločljivosti ozemlja med tukaj in onkraj. Podobe so pogreznjene v molk in tiho pričakovanje. Nekaj ali nekdo je prestopilo prag. Morda je še zadnjič zažarelo v našem pogledu ali v spominu. Morda je poslednjič zažarelo v svoji pravi biti. Ta nekaj ali nekdo je morda majhna žuželka ali krizantema, vendar je dragocena in pomembna. Malenkosti so pomembne, obrobne teme našega dneva so pomembne, detajli so pomembni. Tudi zato, ker se prav preko najneznatnejšega dotikamo neizrekljivega, kot se ga lahko dotakne edinole še poezija. Svetloba na slikah in risbah Andreja Brumna Čopa je v vlogi tega neizrekljivega. Muhe, mravlje, komarji in vešče so popotniki med svetovi, odeti v meniško ogrinjalo svetlobe. Ne mislite, da to ne more veljati za rože ali za kamne.
Andrej Brumen Čop je leta 1996 edinkrat obiskal Japonsko. Hkrati je bila tam tudi Karmen Čorak, vendar se takrat še nista poznala. Karmen je z Japonsko ostala povezana vse do danes. Obiskovala je fotografski seminar pri japonski fotografinji Rinko Kawauchi (2011) in na Japonskem tudi razstavljala. Nekatere njene fotografije so natisnjene na japonski ročno izdelan papir, imenovan vaši. Ta izjemen papir (vaši torinoko, ki ga je na otoku Šikoku izdeloval mojster Masao Seki) tako postane integralen del fotografije in doprinese k njeni prezenci in značaju. Karmen Čorak je vrhunska restavratorka-konservatorka za papir, zato ima do tega materiala zelo poseben odnos. Verjetno si je težko predstavljati, kakšna izredna raznovrstnost obstaja za nekaj, kar navadni smrtniki strnemo pod besedo »papir«. Fotografije Karmen Čorak imajo številne skupne točke s slikami in akvareli Andreja Brumna Čopa. Ena od njih je odnos do svetlobe, ki je na njenih fotografijah vedno pritajena; jutranja ali večerna, v senci ali po dežju. Fotografije so barvne, vendar so barve monokromne in utišane. Žarijo v zamolklih tonih, ki segajo od globokih zemeljsko rdečih, do prosojno svetlih in temno zelenih, ponekod tudi črnih. V njih je neka posebna delikatnost. Glave rdečega zelja, drevesno deblo s koreninami, prosojna valujoča tkanina ali oblačilo brezčasne starosti so spokojni pričevalci nekega poznanega, a obrobnega sveta. Navadni in samotni, a enkratni in dragoceni. Varni v svoji čuječi spokojnosti žarijo kakor avreole svetnikov. Pričujejo o tem, da je v središču vsega nespoznavna skrivnost in da je vse okrog nas več, kot se zdi. Nespoznavno je nemogoče spoznati neposredno. Podobe Karmen Čorak za hip odstrejo kopreno navadnosti in nepomembnosti (ki smo jim ju nadeli) in pokažejo dragoceno in krhko lepoto vsega bivajočega. Ta sicer izginja pred našimi očmi, a zato ne izgubi ničesar. Izgubljamo mi, kadar jo spregledamo. Naj povzamem besede japonske pesnice iz 9. stoletja, ki zaokrožajo to razmišljanje:
Barva teh rož
je že prešla,
medtem ko brez smisla
mineva moje življenje
v gledanju dolgega deževja.
(Ono no Komači, ok. 833–857, prevod Andreja Borin)
Karmen Čorak se je rodila leta 1959 v Murski Soboti, odraščala je v Mariboru. Študirala je grafično oblikovanje na Grafični fakulteti v Zagrebu, nato pa se je usmerila v konserviranje del na papirju in se na tem področju izobraževala v Rimu, Avstriji in na Japonskem. Dela kot restavratorka-konservatorka v muzeju Gallerie dell'Accademia v Benetkah. S fotografijo se je ukvarjala že v mladosti in razstavlja vse od leta 2007 (Slovenija, Italija, Francija, Španija, Japonska, Hrvaška, Madžarska, Nemčija, Rusija in ZDA). Seminarje fotografije je obiskovala pri japonski fotografinji Rinko Kawauchi (2011) in avstrijskem fotografu Hansu-Christianu Schinku (2017). Mednarodne nagrade za fotografijo je prejela v Parizu, Malagi in Berlinu. Njene fotografije se nahajajo v zasebnih in javnih zbirkah v Italiji, Franciji, Španiji, Nemčiji in na Japonskem. Živi in ustvarja v Rimu in Benetkah.

Andrej Brumen Čop se je rodil leta 1967 v Mariboru. Študiral je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Diplomiral je pri Metki Krašovec (1993) in zaključil tudi slikarsko specialko (1995). Študijsko je bival v Gradcu (1994), potoval po Japonski (1996), bil je prejemnik štipendije češke vlade in se je kot gostujoči študent izpopolnjeval na likovni akademiji v Pragi (1997). Za bivanje v New Yorku je prejel delovno štipendijo Ministrstva za kulturo (2000), bival pa je tudi v slovenskem ateljeju Ministrstva za kulturo v Berlinu (2009). Bil je glavni urednik revije Likovne besede (2001–2002). Od leta 2009 predava risbo in slikarstvo na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, kjer tudi vodi Galerijo Pedagoške fakultete oz. Galerijo PeF. Ob slikarstvu se ukvarja še z ilustracijo. Razstavljal je na številnih razstavah doma in v tujini, njegova dela hrani več slovenskih in tujih umetniških zbirk. Živi in ustvarja v Ljubljani.

Ivan Kos in njegova mojstrovina - Deklica z oranžo
UGM Kabinet, Strossmayerjeva 6
21. december 2019 – 24. maj 2020
otvoritev: sobota, 21. december 2019, 11.00
kustosinja: Simona Vidmar
asistentka kustosinje: Mojca Štuhec
Ivan Kos (1895-1981) je bil eden najpomembnejših umetnikov v 20ih in 30ih letih v Mariboru. To je bilo obdobje naglega gospodarskega razvoja ter čas, ko je področje likovne umetnosti iskalo svoj prostor v mestu. Kot mlad slikar je skupaj z drugimi iz svoje generacije prevetril mariborsko umetniško dogajanje, prinašal svežino novih umetniških pobud ter soustvarjal prebujajočo se likovno sceno. Tudi s pomočjo Ivana Kosa se je v Mariboru rodila nova umetniška skupnost, ki je želela stopiti v korak s sodobnimi umetnostnimi tokovi ekspresionizma in nove stvarnosti.
Ivan Kos je študij slikarstva pričel na dunajski cesarsko-kraljevi akademiji leta 1918. Po razpadu Avstro-Ogrske monarhije je bil skupaj z drugimi slovanskimi študenti primoran zapustiti Dunaj in je študij nadaljeval na akademiji v Pragi. Praga v 20ih letih je bilo mesto, ki je oblikovalo mladega slikarja. Na akademiji se je nekaj let posvečal izključno risbi in svinčniku, ker za olje in platno ni imel sredstev; slikati je lahko pričel šele, ko je leta 1922 prejel državno štipendijo. Povezal se je z drugimi slovenskimi študenti v Pragi, najpomembnejše je bilo prijateljstvo z Antejem Trstenjakom, ki ga je vpeljal v skrivnosti akvarela. Risba in akvarel sta ostala avtorjevi najbolj prepoznavni likovni izrazni sredstvi skozi celoten opus. Slikarsko specialko v Pragi je Ivan Kos zaključil leta 1924 in se vrnil v Maribor.
Že med študijem je leta 1920 kot obetaven mlad umetnik razstavljal v okviru I. umetnostne razstave v Mariboru, pod pokroviteljstvom Rudolfa Maistra, ki predstavlja začetek organiziranega življenja likovnih umetnikov v mestu. Po študiju se je z umetnikoma Franom Stiplovškom in Nikolajem Pirnatom povezal v Klub mladih, kasneje pa so-ustanovil klub Brazda z izrazitejšo socialno vsebino, ki je postal glavni nosilec razstavne dejavnosti v Mariboru med obema vojnama. Krajši čas se je preživljal z risanjem bolnikov na dermatološkem oddelku mariborske bolnišnice, nato pa leta 1925 nastopil delovno mesto profesorja risanja na mariborski Klasični gimnaziji, kjer je ostal do svoje upokojitve.
Deklica z oranžo (1927) je mojstrsko delo Ivana Kosa in eno izmed najbolj prepoznavnih del iz zbirke Umetnostne galerije Maribor. Je tudi izhodišče za razstavo, ki avtorja predstavlja predvsem kot portretista. V 20ih in 30ih letih je avtor naslikal celo serijo portretov, ki kot avtorjev celoten opus prehajajo od kolorističnih prijemov akademske prakse, preko ostre modelacije poenostavljenih kompozicij nove stvarnosti do lastne oblike ekspresionistično prežetega realizma. Koncem 20ih let, ko se je ekspresionizem v Evropi in tudi že pri nas prevesil v mirnejšo novo stvarnost, je bil čas, ko je Kosovo slikarstvo doseglo svoj vrh. V tem času je Ivan Kos naslikal nekaj odličnih portretov, ki jih odlikuje kompozicijska urejenost, poudarjanje plastičnosti, razmeroma skromna barvna paleta ter želja poglobiti se v psiho slikarskega modela.

Posebna zahvala: Pokrajinski arhiv Maribor, RTV Slovenija, Oddelek za umetnostno zgodovino Univerze v Mariboru, dr. Polona Vidmar, dr. Katarina Mohar, Sara Hajdinac

Meta Grgurevič / Nemogoči mehanizmi
Umetnostna galerija Maribor, 29. november 2019 − 1. marec 2020
Künstlerhaus, Halle für Kunst & Medien (KM— Graz), 1. februar − 2. april 2020
otvoritev: petek, 29. november, 19.00
kustosinja: Simona Vidmar
Umetnostna galerija Maribor in Künstlerhaus Graz, v sodelovanju z Marignoli di Montecorona Foundation iz Spoleta, predstavljamo prvo veliko pregledno razstavo del Mete Grgurevič, ene najzanimivejših slovenskih umetnic mlajše generacije, ki raziskuje in konstruira kinetične sisteme ter jih sestavlja v večdimenzionalne postavitve. Nemogoči mehanizmi je razstava v dveh delih, ki vzporedno v Mariboru in Gradcu predstavlja osrednja avtoričina dela, nastala v zadnjih osmih letih.

Meta Grgurevič je v slovenskem prostoru poznana kot del prodorne generacije slovenskih diplomantov beneške akademije iz srede 2000-ih, ki je od vsega začetka na sceno vstopala samosvoje ter pomembno prevetrila diskurz slovenske sodobne umetnosti. Kot večina avtorjev te generacije je izhajala iz ideje soustvarjanja svojih del v sodelovanju z drugimi umetniki, vključevanja performativnosti kot ključnega elementa umetniškega procesa ter gradnje umetniškega dela kot totalne izkušnje. Ob tem se je avtorica posvetila zelo intimnemu raziskovanju umetnosti v povezavi s tehnologijo in procesom materializacije znanstvene in umetniške ideje ter razvila fascinacijo nad mehanskimi sistemi, ki ustvarjajo gibanje, svetlobne učinke ali iluzijo. Skozi sodelovanja z različnimi strokovnjaki s področij elektrotehnike in mehanike, glasbe in gledališča je Meta Grgurevič secirala in razdirala delovanje mehanizmov ter skoraj obsesivno iskala popolnost v gibanju in soodvisnosti mehanskih elementov. »Preučevanje in načrtovanje različnih mehanizmov ali kinetičnih sistemov, odkrivanje njihovega delovanja, vpliv njihovega obstoja in pravila njihovega notranjega delovanja so me vedno zanimali in me postavljali pred nepričakovano izkušnjo.«

Avtorica je tako v zadnjem desetletju razvila vrsto izrazito poetičnih, popolnoma delujočih, nefukcionalnih mehanizmov − mdr. Letatlin, majhen kinetični model, ki leti s pomočjo starega gramofona; Urni triptih, kinetično skulpturo v treh delih, ki urne mehanizme spreminja v resonančne zvočne objekte; Lebdečo nit, kinetični objekt, kjer elektromotor z visoko hitrostjo omogoča lebdenje niti in metamorfozo le-te iz mehke substance v spreminjajoče se trdne oblike; ali13 mehaničnih principov, kjer veriga trinajstih različnih kinetičnih elementov predstavlja mehanične rešitve za fluidno koreografijo. Njenim kinetičnim skulpturam je skupen princip rekontekstualizacije starih izumov in znanj, delujejo nizkotehnološko in so zavezane estetiki ročnega dela. Mehanske objekte avtorica nato z vpeljevanjem glasbe, videa, luči in performativnosti razširja v poetične kinetične scenografije. Gonilna sila teh instalacij je v tem, da njeni sestavni deli − matematično natančni kinetični objekti, njihovo gibanje, zvok, svetloba in delovanje − dosežejo harmonijo, s čimer ne ustvari le scenografije, temveč tudi iluzijo fluidnosti in povezanosti. »Skozi leta ustvarjanja definicijo popolno delujočega sistema vse bolj razumem kot prispodobo lastnega sistema v odnosu in odgovornosti do družbenega okolja, za katero stoji razmislek o sodelovanju med posamezniki ter spoju različnih entitet v poetično celoto.«

Evokativne instalacije Mete Grgurevič gradijo na združevanju nezdružljivega − matematična razmerja, natančnost in uravnoteženost so združeni s svojim navideznim antipodom − nelogičnim, imaginarnim, celo nerazumljivim. V mejnih situacijah, ki nastajajo ob tem, avtorica sooča anksioznosti in optimizem vsakdana, fizikalne zakonitosti in utopije. In prav utopije s svojim naborom necenzuriranih idej in zamisli, ki jih avtorica venomer umešča v svoje projekte, predstavljajo prostor možnega (družbenega in individualnega) upora. Gre za subtilen upor, ki za svoje orožje uporablja nebrzdano domišljijo in ki poetično-utopično poziva k sanjarjenju in disfunkcionalnosti, pa tudi sodelovanju in povezovanju posameznikov. Utopija je pomembna gesta znotraj vsesplošnega distopičnega diskurza, ki zaznamuje naš vsakdanjik in je proces, ne destinacija. Kustosinja razstave Simona Vidmar razmišlja: »Dela Mete Grgurevič s svojimi nizkotehnološkimi, celo arhaičnimi mehanizmi spominjajo na izvorno gesto moderne kinetične umetnosti, ko je Duchamp pomislil, da bi na stol pritrdil kolesarsko kolo, ker ga je pomirjalo, ko je gledal, kako se vrti. Tudi Metini stroji so neizmerno pomirjujoči, spominjajo nas na nekaj, kar že od nekdaj poznamo in nas pomirjajo, da je svet okoli nas takšen, kot mislimo, da je. Kar je seveda popolna utopija.«

Razstava v UGM in Künstlerhausu v Gradcu ponuja vpogled v delo Mete Grgurevič sredi njene kariere. Na ogled bodo izbrani projekti iz obdobja 2012−2019, ki so mdr. nastali v sodelovanju s slovenskim nacionalnim baletnim ansamblom, ljubljanskim lutkovnim gledališčem, vizualnim umetnikom Jašo, scenografinjo in vizualno umetnico Uršo Vidic, pianistom in komponistom Bowrainom (Tine Grgurevič), ter mnogimi drugimi.

Meta Grgurevič (r. 1979, Ljubljana) je leta 2007 končala podiplomski študij slikarstva na Likovni akademiji v Benetkah. Že med študijem je z Jasmino Cibic, Maro Ambrožič in Mary Favaretto delovala v umetniškem kolektivu Passaporta, v katerem so tematizirale tranzitne prostore. Po razhodu skupine je začela razvijati samostojne projekte ter ohranila tradicijo sodelovanja z ustvarjalci z različnih področij.
Dela Mete Grgurevič so bila predstavljena na številnih skupinskih in samostojnih razstavah. Med drugim je sodelovala na 56. beneškem bienalu, pri projektu UTTER / Paviljon Republike Slovenije (avtorja Jaše); na 13. praškem kvadrienalu scenografije in gledališkega prostora je s scenografijo baletne predstave Tristan in Izolda predstavljala Slovenijo; na 30. mednarodnem grafičnem bienalu je za projekt Mehanična galanterija / Srebrna nit s soavtorico Uršo Vidic prejela posebno omembo mednarodne žirije; na 31. mednarodnem grafičnem bienalu je njen projekt z naslovom Timekeepers prejel glavno nagrado občinstva. Leta 2016 je bila rezidenčna umetnica fundacije Mahler and LeWitt Studios v ZDA. Leta 2017 je na 32. mednarodnem grafičnem bienalu v koprodukciji z SNG Opera in balet Ljubljana s projektom Silenzio odprla bienale in novi razstavni prostor Ustvarjalni center Švicarija. Svoja dela je razstavljala v Sloveniji, Italiji, Avstriji, na Finskem, v ZDA in drugod

SYNTAPIENS::IZ /Reka, Reka/ je gledališki dogodek, ki je v celoti posvečen impresivnemu umetniškem opusu Ive Zupančič, prejemnici Borštnikovega prstana, ki je leta 1962 premierno odigrala vlogo Reke v krstni izvedbi Otroka Reke dramatika in pesnika Daneta Zajcav režiji Tarasa Kermaunerja. Projekt Reka, Reka spada v vesolje petdesetletne gledališče predstave Noordung::1995-2045, ki se ukvarja z usodo gledališča po tem ko se ta umetnost po modernizmu v 20. stoletju odpove mimetičnemu, figuralnemu, pripovednemu in je usmerjena v abstrakcijo.

*****
Sklop: tekmovalni program
Predstava bo v Umetnostni galeriji Maribor (UGM), traja 1 uro 10 minut in nima odmora.

Produkcija: Zavod Delak
Premiera: 19. 12. 2018, Osmo/za

*****
Režiser Dragan Živadinov
Lektura Špela Kopitar
Kostumografka in scenografka Dunja Zupančič
Avtor digitalne konstrukcije Miha Turšič
Avtor glasbe in oblikovalec zvoka Dario Seraval
Oblikovalec svetlobe Janez Kocjan
3D tisk Luka Frelih
Tehnični vodja Anže Rogelja

Zasedba
Iva Zupančič Miranda Trnjanin
Pesnik Dane Zajc Borut Veselko
Dramatik Dane Zajc Marko Mlačnik
Tujec Davor Janjić

*****
O avtorju
Dragan Živadinov je študiral na UL AGRFT in sredi 80. let soustanovil eksperimentalne projekte (Gledališče sester Scipion Nasice, Rdeči pilot, Kozmokinetični kabinet Noordung). Bil je soustanovitelj umetniškega gibanja Neue Slowenische Kunst. Ukvarja se z gledališčem na medmrežju in z zgodovinsko-estetskimi prispevki sodeluje v Centru za raziskave scenskih umetnosti Delak. Je utemeljitelj retrogardističnega postopka v gledališču, zagovarja načela umetnostnih avantgard 20. stoletja (futurizem, konstruktivizem, konceptualizem). Prestal je selekcijo za kozmonavta.

O producentu
Zavod DELAK je produkcijski center za raziskavo scenskih umetnosti. Njegova osrednja dejavnost je produciranje postgravitacijske umetnosti.

*****
Prvi predstavi na isti lokaciji sledi pogovor z ustvarjalci (ob 19.45).

Prostor v prostoru / Scenografija na Slovenskem do leta 1991
UGM Studio, Trg Leona Štuklja 2 + avla SNG Maribor, Slovenska ulica 27
4. oktober – 9. november 2019
otvoritveno vodstvo: petek, 4. oktober 2019, 18.00
otvoritev: petek, 4. oktober 2019, 19.00

avtorica razstave: mag. Ana Kocjančič

V sodelovanju s Festivalom Borštnikovo srečanje bomo oktobra in novembra v UGM Studiu gostili prenos razstave Prostor v prostoru, prvo pregledno razstavo, ki slovensko scenografijo prikazuje zgodovinsko, stilno, likovno in gledališko ob enem. S pomočjo ohranjenih maket, scenskih osnutkov v različnih likovnih tehnikah, skic, načrtov in fotografij uprizoritev bo predstavljena scenografija kot veda, delo sodobnih in starejših scenografov ter razvoj prostorov igre na slovenskih odrih.

Ker je večina scenografov starejše generacije tudi pomembnih slovenskih likovnih umetnikov, bo razstava poudarila gledališki del njihovih opusov, ki je bil do sedaj slabše predstavljen (na primer dela Ivana Vavpotiča, Avgusta Černigoja, Marija Pregla, Gabrijela Stupice, Vala Bratine, Maksa Kavčiča, Jožeta Polajnka, Toše Primožiča idr.) vse do projektov v letu 1991 (Vadima Fiškina, Mirana Moharja, Marka Japlja). Razstava prinaša nov pogled na zgodovino likovne umetnosti in zgodovino gledališča na naših tleh.

Razstavo je pripravil Slovenski gledališki inštitut v sodelovanju z Narodna galerija. Producenta postavitve v Mariboru sta UGM in Festival Borštnikovo srečanje.

Ana Kocjančič (1977) je umetnostna zgodovinarka, ki je leta 2006 na Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani končala podiplomski študij na temo Scenografija v slovenskih dramskih gledališčih med obema vojnama (1918–1941). Bila je strokovna sodelavka za področje scenografije in gledališke tehnike pri pripravi novega gledališkega terminološkega slovarja ter soavtorica izdane publikacije (2007, SAZU, Ljubljana). Trenutno je zunanja strokovna sodelavka Slovenskega gledališkega inštituta. Raziskuje zgodovino slovenske scenografije, njeno povezavo z razvojem slovenske likovne umetnosti in vplive evropskih gledaliških gibanj ter evropske likovne umetnosti na njen razvoj. Je avtorica člankov in televizijskih ter radijskih oddaj o razvoju slovenske scenografije doma in v tujini ter avtorica obsežne monografije Prostor v prostoru – Scenografija na Slovenskem od 17. stoletja do leta 1991, ki jo je izdal Slovenski gledališki inštitut v zbirki Dokumenti.

Sobotna ustvarjalnica / Nazaj v preteklost s Stojanom Kerblerjem
ustvarjalno druženje v galeriji (5 - 9 let)
UGM, Strossmayerjeva 6
sobota, 28. September, 10.00 – 11.00
vodi: Brigita Strnad, vodja pedagoškega programa UGM
Na ustvarjalnici bodo otroci najprej spoznavali bogati opus slovenskega umetnika in fotografa Stojana Kerblerja. Seznanili se bodo z osnovnimi značilnostmi (črno bele) fotografije in spoznavali likovna motiva portret in žanr (prizori iz vsakdanjega življenja). Po ogledu razstave se bodo otroci tudi sami preizkusili v upodobitvi portreta.
cena: 3 € ena delavnica / drugi in naslednji otroci v družini: 2€
info: Brigita Strnad, 02 22 94 697, brigita.strnad@ugm.si
VABLJENI!

Stojan Kerbler - retrospektiva / vodstvo po razstavi
UGM, Strossmayerjeva 6
sobota, 21. septembra 2019, 11.00
vodi: Stojan Kerbler, fotograf

Umetnostna galerija Maribor in Fotoklub Maribor vas vabita na vodstvo po fotografski razstavi Stojan Kerbler - reterospektiva.

Tokratno vodstvo bo odlična priložnost za ogled, saj nas bo po razstavi popeljal sam avtor Stojan Kerbler, ki z neposrednostjo in ostrim očesom odkriva nove plasti doživljanja, razumevanja in branja fotografije.

Stojan Kerbler (r. 1938) je osrednje ime slovenske fotografije, njegov prispevek k slovenski fotografiji je neprecenljiv. V svojem šest desetletij trajajočem ustvarjanju je razstavljal na več kot 1200 razstavah in prejel neverjetno število nagrad in priznanj (okrog 500!), dosegel pa je tudi mednarodno prepoznavnost. Med nagradami velja izpostaviti nagrado zlata ptica za ciklus Portreti s ptujskih ulic (1971), nagrado Prešernovega sklada za ciklus Haložani (1979) in Valvazorjevo nagrado za dosežke pri zbiranju fotografske dokumentacije in tesno sodelovanje z muzeji, galerijami in študenti (1994). Nekatere izmed njegovih fotografskih podobe so danes splošno poznane in so del slovenskega kolektivnega spomina. Bil je tudi član mariborskega Fotokluba in član avantgardne fotografske skupine Mariborski krog (1971 – 1974), ki si je v fotografiji prizadevala za modernističen izraz osvobojen diktata lepega.

Retrospektiva razstava, zajema čas od Kerblerjevih začetkov v petdesetih letih, preko Portretov s ptujskih ulic do dveh izjemnih ciklov Haložani in Koline, vključuje tudi tovarniško fotografijo in se zaključuje s ciklom Dvorišča v katerem so avtorja pritegnile sledi časa na fasadah starodavnega Ptuja. V Veliki dvorani UGM pa je na ogled tudi izbor originalnih srebroželatinskih fotografij, kaširanih na iverno ploščo, ki so večinoma nastale v sedemdesetih letih preteklega stoletja in ki jih je avtor leta 2017 podaril Umetnostni galeriji Maribor.
VABLJENI!

Wom@rts Masterclass / V pogovoru z Jasmino Cibic
UGM, Strossmayerjeva 6
petek, 20. september 2019, 18.00

Ob premieri novega filma Jasmine Cibic, The Gift—Act I / Darilo—1. dejanje (2019), na festivalu steirischer herbst '19 v Gradcu, smo avtorico povabili, da z nami deli svoje izkušnje z režijo, produkcijo in distribucijo umetniških filmov. V pogovoru z umetnico, ki ga bo vodila kustosinja Simona Vidmar, bomo spoznavali zakulisje kompleksnega, finančno zahtevnega in navdihujočega filmskega dela Jasmine Cibic ter si ogledali njen pravkar zaključen film Darilo—1. dejanje (podprtega tudi s strani UGM).

Jasmina Cibic (1979, Ljubljana) je ena izmed mednarodno najbolj prepoznavnih slovenskih umetnic, ki zadnjih pet let deluje predvsem kot avtorica umetniških filmov, v postavitve svojih del pa vključuje še skulpturo in performans. Njena dela so prostorsko in kontekstualno specifična in pogosto nastajajo v sodelovanju z arhitekti, raziskovalci ter drugimi specialisti. Tematsko se avtorica ukvarja z mehkimi oblikami moči, ki se uresničujejo (tudi) z uporabo umetnosti, še posebej arhitekture. Njen najnovejši film je bil posnet v Espace Niemeyer v Parizu, arhitekturnem delu slovitega brazilskega arhitekta Oscarja Niemeyerja in sedežu francoske komunistične partije, ki v filmu postane kulisa poetične filmske naracije.

Kolofon filma Darilo—1. dejanje
naročniki in koproducenti: FLAMIN Film London Artists’ Moving Image Network with funding from Arts Council England, steirischer herbst ‘19, macLYON; koproducenti: Waddington Studios London; podporniki: Cooper Gallery DJCAD, University of Dundee, Northern Film School, UGM | Umetnostna galerija Maribor, Museum of Yugoslavia, Urad Združenih narodov v Ženevi, Espace Niemeyer

Projekt Womarts je podprt s strani programa Ustvarjalna Evropa, ki ga razpisuje Evropska unija.

Živeti (z) gledališče(m)
UGM Kabinet, Strossmayerjeva ulica 6
14. september − 1. december 2019

Tokratni izbor del iz Zbirke UGM priča o prepletenosti gledališke in likovne ustvarjalnosti v našem mestu. V tej sezoni bo mesto praznovalo kar dve stoletnici − 100 let Slovenskega narodnega gledališča Maribor (SNG Maribor) in 100 let organizirane likovne dejavnosti v Mariboru. V preteklem stoletju sta oba svetova pogosto križala poti. Izbor del prikazuje, kako so likovni ustvarjalci gledališko dejavnost videli kot zunanji opazovalci, kako so z gledališčem aktivno sodelovali in kako so gledališke ustvarjalce vključevali v svoje umetniško ustvarjanje. Časovni razpon izbora sega od Kavčičevega Balet vadi (1953), enega prvih del v naši zbirki, do videa Homo Erectus (2000) Eme Kugler iz naše video zbirke. Gledališče je motiv na slikah, grafikah, v kiparstvu. Umetniki so avtorji scenografij, kostumov, gledaliških plakatov. Gledališki igralci so upodobljeni na portretih in nastopajo v video delih.

Naše mesto živi z gledališčem. Opera Balet SNG Maribor Drama SNG Maribor je največji javni kulturni zavod v državi. Festival Borštnikovo srečanje že 54 let v Mariboru vsakoletno izbere tisto najboljše iz pretekle sezone slovenskih gledališč. Lutkovno gledališče Maribor že več kot 45 let vzgaja in navdušuje mlado gledališko publiko. Organizacije, kot so Moment Maribor in GT22 z Intimnim odrom, festivala Festival Performa in Platforma - Festival Sodobnega Plesa Maribor ter Drugajanje, skrbijo za produkcijo in prikazovanje svežih predstav neodvisnega gledališča. Dijaški odri redno oblikujejo nov gledališki kader najboljših slovenskih igralcev, režiserjev, dramaturgov.

Med njimi sta tudi Nina Rajić Kranjac in Petja Labović. Gledališče živita kot gledališka ustvarjalca in sopotnika. Nina je režiserka, Petja je igralec. V pripravi na razstavo smo ju povabili, da pregledata dela iz Zbirke UGM, ki so povezana s svetom gledališča. S kustosom Juretom Kirbišem sta pripravila izbor najzanimivejših umetnin, skic in dokumentov. Ob tem pa smo ju še izzvali, da stopita v nekoliko drugačno vlogo in pripravita kratek zapis o umetniškem delu, ki ju je kdaj zanimalo, prevzelo ali zaznamovalo.

Stojan Kerbler - retrospektiva
UGM, Strossmayerjeva 6
23. avgust – 3. november 2019
otvoritev: petek, 23. avgust 2019, 19.00

Stojan Kerbler (r. 1938) je osrednje ime slovenske fotografije. Velika pregledna razstava, ki je nastala ob umetnikovi osemdesetletnici pod okriljem Moderne galerije v Ljubljani, predstavlja njegov obsežen ustvarjalni opus. Ta sega od prvih fotografij domačinov s Ptujske Gore s konca petdesetih let in fotografij iz študijskega obdobja v Ljubljani, preko Portretov s ptujskih ulic do dveh izjemnih ciklov Haložani in Koline, s katerima je utrdil prepoznaven osebni slog in si pridobil tudi mednarodno prepoznavnost. Razstava se zaključuje s tovarniško fotografijo in ciklom Dvorišča, v katerem so Kerblerja pritegnile sledi časa, naplastene na hišah starodavnega Ptuja.

kustosinja: Lara Štrumej

V Veliki dvorani UGM bo na ogled tudi izbor originalnih srebroželatinskih fotografij, kaširanih na iverno ploščo, ki so večinoma nastale v sedemdesetih letih preteklega stoletja in ki jih je avtor leta 2017 podaril Umetnostni galeriji Maribor.

postavitev v UGM: Stojan Kerbler in Andreja Borin

Stojan Kerbler (r. 1938, Ptujska Gora) je bil od leta 1965, ko je diplomiral na fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani, do leta 2000, ko se je upokojil, zaposlen kot energetik v Tovarni aluminija v Kidričevem. S fotografijo se je začel ukvarjati leta 1953 v Foto klubu Ptuj. V času študija v Ljubljani je s prijatelji ustanovil študentsko Fotogrupo ŠOLT. Po končanem študiju, od leta 1965 je bil član Fotokluba Maribor in tudi član avantgardne fotografske skupine Mariborski krog (1971 – 1974), ki je s prvo razstavo leta 1971 v Razstavnem salonu Rotovž močno odmevala v slovenskem in tedanjem jugoslovanskem prostoru. Kerbler je izstopal prav s svojo drugačnostjo. Leta 1969 je bil prvič proglašen za najboljšega razstavljalca v Sloveniji in 1970 v Jugoslaviji, nakar je ta prestižni naslov uspel obdržati kar ducat let. Je velik poznavalec starejše slovenske fotografije, še posebej zaslužen za raziskave opusa Frana Krašovca. Danes živi in dela na Ptuju in na Ptujski Gori.

Ustvarjalne počitnice v UGM / poletne ustvarjalnice (5 - 9 let)
UGM, Strossmayerjeva 6
torki, 16. julij – 27. avgust 2019, 10.00 –12.30
16.7., 23.7., 30.7. in 6.8., 13.8., 20.8., 27.8. ;
vodijo: Brigita Strnad, Urša Rotman, Ajda Sitar
cena (vključno z malico): 5 EUR

Otroci vabljeni, da tudi letošnje počitnice preživite v UGM in poletne dni zapolnite z ustvarjalnostjo, druženjem, igro in novimi izkušnjami. Poletne dopoldneve bomo preživeli v galeriji in spoznavali fotografije na razstavi Zora Plešnar – retrospektiva skozi opazovanje in pogovor. Temu bo sledilo sproščeno in igrivo raziskovanje različnih umetniških medijev. Likovne motive in tehnike bomo spoznavali praktično skozi ustvarjanje v klasičnih slikarskih, risarskih, kiparskih tehnikah ter sodobnejših, kot sta fotografija in video. Različne načine ustvarjanja bomo uporabili predvsem kot likovno govorico, s katero izražamo to kar vidimo in čutimo, kadar nam zmanjka besed.

Program Ustvarjalnih počitnic:

Oblaki, drevesa, listi
torek, 16. julij 2019, 10.00 –12.30
V oblakih, drevesih in listih se skrivajo različni liki, trikotniki, krogi, kvadrati … Odkrivali jih bomo v tehnikah kolaža in tempere.

Barve cirkusa
torek, 23. julij 2019, 10.00 –12.30
Kakšne barve je cirkus? Je cirkuški slon lahko moder, rumen, rdeč ali celo pisan? Odgovore bomo prelili na slikarska platna, nato pa se bomo z barvami cirkusa poigrali tudi na računalniku.

Muce, konji, kokoši
torek, 30. julij 2019, 10.00 –12.30
Otroci, ste za, da zgradimo svoj živalski vrt? Za gradnjo bomo uporabili vsakdanje predmete in tako želvo morda naredili iz sklede, konja iz stola, kačo iz cevi …

Igrala
torek, 6. avgust 2019, 10.00 –12.30
S čim bi se lahko igrali? Poznate sestavljanko? Ali pa igro spomin? Obe bomo oblikovali kar sami v različnih slikarskih tehnikah.

Odsevi na vodi
torek, 13. avgust 2019, 10.00 –12.30
Z vodne površine bomo lovili odseve… najprej s svinčnikom v skicirko in nato še s fotografsko kamero.

Kdo je na sliki?
torek, 20. avgust 2019, 10.00 –12.30
Portret je motiv, ki predstavlja določeno osebo. Toda v sliki lahko osebo tudi skrijemo, tako da jo mora opazovalec iskati med različnimi oblikami, barvami, črtami … Kdo se bo skril v naše slike?

Ritem v mestu
torek, 27. avgust 2019, 10.00 –12.30
Ritem, ki ga ustvarjajo zgradbe, drevesa, avtomobili in ljudje, bomo zabeležili v strip ter pri tem uporabili različne risarske tehnike.

Cena posamezne torkove ustvarjalnice: 5 EUR, v ceno je vključena malica.
Informacije: Brigita Strnad, 02 22 94 697, brigita.strnad@ugm.si

Poletna muzejska noč v UGM
UGM, Strossmayerjeva 6 + UGM Studio, Trg Leona Štuklja 2
sobota, 15. junij 2019, 18.00-24.00

Že 17. leto zapored se bo na tretjo soboto v juniju odvila Poletna muzejska noč, ki vsako leto poveže vse muzeje in galerije po Sloveniji, ki z bogatim programom obiskovalce povabijo na kulturno druženje dolgo v topel večer. Letos vas v UGM vabimo na ogled retrospektivne razstave fotografinje Zore Plešnar, v UGM Studiu pa razstavo slikarke Simone Šuc. V UGM bomo nazdravili z mehurčki ob kar dveh otvoritvah in sicer prodajne razstave umetnice Tine Konec ter prodajne razstave Art for sale / Sodobna umetnost na prodaj, ki bo predstavila dela na papirju 40 umetnic in umetnikov.
Vse UGM publikacije bodo na ta dan v UGM Šopu znižane za kar 30%!

Program:

18.00 / UGM, Strossmayerjeva 6
Prisedi na avtobus!
ustvarjalnica za družine ob razstavi Zora Plešnar - retrospektiva
vodi: Ajda Sitar, strokovna sodelavka UGM

18.00 / UGM Studio, Trg Leona Štuklja
Simona Šuc / Prostranost barvnega pogleda
pogovor ob slikah s slikarko Simono Šuc
vodi: Andreja Borin, kustosinja razstave

19.00 / UGM, Strossmayerjeva 6
Zora Plešnar – retrospektiva
vodstvo po razstavi
vodi: Urša Rotman, strokovna sodelavka UGM

20.00 / UGM Šop, Strossmayerjeva 6
otvoritev prodajne razstave Tine Konec
vodi: Andreja Borin, višja kustosinja UGM
+ mehurčki

21.00 / UGM Kabinet, Strossmayerjeva 6
Art for sale / Sodobna umetnost na prodaj
otvoritev prodajne razstave Papirnate zadeve
vodi: Jure Kirbiš, kustos UGM
+ mehurčki

22.00 / UGM, Strossmayerjeva 6
Zora Plešnar – retrospektiva
vodstvo po razstavi v angleškem jeziku
vodi: Urša Rotman, strokovna sodelavka UGM

VABLJENI