Splet Maribor

22. aprila že od leta 1970 obeležuje Dan Zemlje. Na ta dan praznujemo obstoj našega prečudovitega planeta, z dogodki pa predvsem opozarjamo na pomembnost varovanja okolja, zdravja Zemlje in človeka. Dan Zemlje poznamo v več kot 200 državah Sveta.
Jurjevo je pomladni praznik, ki ga praznujemo 23., ponekod pa 24. aprila. Krščanski svetnik sveti Jurij je poznan po legendi, v kateri ubije zmaja oz. kačo. Starejše izročilo pozna zelenega Jurija, ki je bil v predkrščanski religiji Evropejcev praznik začetka pomladi. V Sloveniji je bil folklorni lik nekdaj splošno razširjen, do danes pa se je ohranil v Beli Krajini.
Povabljeni k pomladnim, radoživim in etnološkim raziskovanjem ter ustvarjanju!
Spletne aktivnosti:
JURJEVO, JURJEVANJE, predstavitev običaja z Društvom Marmorinke
OBLEČEM SE V NARAVO, ustvarjalni izziv
ČISTILNA NAPRAVA V PLASTENKI, ustvarjalni izziv
NARAVOVARSTVENI PROBLEMI IN POGLED NA OBIČAJE POMLADNIH PRAZNOVANJ, ali ste vedeli … z društvom Zlata kanglica
NA VODI, predstavitev splavarjenja v obliki igre in sprehod po Splavarski učni poti v sodelovanju s Turističnim društvom Maribor
Povezava do dogodka: https://www.marsmaribor.org/events/dan-zemlje/
Organizira Zavod MARS Maribor v sodelovanju z Društvom za ohranjanje kulturne dediščine Marmorinke, Društvom za interpretacijo dediščine Slovenije Zlata kanglica ter Turističnim društvom Maribor. Dogodek je sofinanciran s strani Ministrstva za javno upravo in EU – Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR).

MKC Maribor in literarni festival Slovenski dnevi knjige v Mariboru ob letošnjem Svetovnem dnevu knjige, ki ga bomo obeležili 23. aprila, ponovno vabi na raznolik predfestivalski program za vse generacije bralk in bralcev.
Dragi ljubitelji branja in prijatelji knjig!

Že drugič zapovrstjo smo festival Slovenski dnevi knjige v Mariboru zaradi izrednih razmer prestavili. Skupaj s številnimi partnerji ga bomo izvajali predvidoma od 18. do 24. junija 2021. Svetovni dan knjige, 23. april, pa bomo vendarle praznovali in obeležili z nekaj aktivnostmi, ki bodo potekale v tem tednu od 21. do 24. aprila .
Petra Kolmančič, producentka
Zakaj je branje prav zdaj, v teh izrednih časih, še pomembnejše kot sicer?
Tako se te dni sprašujejo v organizaciji UNESCO, ki je na konferenci v Parizu pred 27. leti dala pobudo o svetovnem dnevu knjige. V času, ko je večina šol po vsem svetu zaprtih in smo ljudje omejeni s preživljanjem časa zunaj in v družbi, lahko bolj kot kdaj koli prej moč knjig izkoristimo za boj proti samoti, osamitvi, za razširitev obzorij, za spodbujanje uma in ustvarjalnosti ter zato, da se s pomočjo knjig odpremo drugim svetovom in ljudem, novim idejam, novim vsebinam, oddaljenim krajem in neznanim prostorom. To je tudi priložnost za uvajanje naših otrok v svet knjig – odlična priložnost, da otrokom privzgojimo vseživljenjsko ljubezen do branja.
V Mariboru smo v počastitev svetovnega dneva knjige pripravili večdnevni spletni literarni program, ki ga spremlja izvirna fotografska razstava Obrazi knjig na Starem mostu, pridružujemo pa se tudi kot promotorji prireditve Sejem s kavča, ki letos poteka že drugič zapovrstjo. Pri oblikovanju vsebin smo sodelovali dolgoletni partnerji festivala Mariborska knjižnica, Založba Pivec ter Mladinski kulturni center Maribor, ki nastopa tudi v vlogi koordinatorja. V programu sodelujejo tudi Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru, platforma konS, Bralna značka Slovenije in Pesniško društvo Slam zverine, Sejem s kavča pa poteka na pobudo skupnosti založnikov ter v organizaciji pisarne Ljubljane, Unescovega mesta literature.
Predfestivalski program:
21. 4.: Literarna matineja z Andrejo Peklar
22. 4.: Sejem s kavča
23. 4.: Pogovor z nagrajencem večernice Andrejem Rozmanom Rozo
23. 4.: Fotografska razstava Mariborske knjižnice Obrazi knjige
23. 4.: Spletna akcija spodbujanja branja Knjiga, ki me je premaknila
23. 4.: Polfinale pesniškega turnirja Založbe Pivec
23. 4.: Delavnica kodne poezije z Rosi Grillmair
24. 4.: Ožuljeni jezik z gostom Muanisom Sinanovićem
Podroben program

Čitalnica na dvorišču se še vedno mudi na spletu, tokrat vam predstavljamo ljudsko pesem.
Ljudska pesem je tista, katere avtor ali avtorica nista (več) znana. Sega v najstarejše čase, ko ljudje še niso poznali pisave in tiska, a so nadarjeni posamezniki že ustvarjali dela v verzih in prozi. Zaradi priljubljenosti med ljudstvom so se predvsem s petjem ohranjala in razmnožila. Prehajala so iz roda v rod, iz kraja v kraj. Pri tem so se jezikovno in vsebinsko spreminjala, zato je nemogoče reči, katero je originalno, izvorno.
V preteklosti so ljudske pesmi prepevali pri skupnem delu ob zimskih večerih, ko so predli, trli lan, ličkali koruzo, zvečer na vasi, ob raznih prilikah in praznovanjih. V novem načinu življenja so se ljudske pesmi začele pozabljati in gubiti. Samo stari ljudje so jih še poznali in z njimi so se izgubile, če jih ni rešil za poznejše rodove kak zapisovalec, zapisovalka.
Nekaj jih zagotovo poznate tudi vi. Prisluhnite recitaciji in petju ljudskih pesmi, ki smo jih za dušo in nove rodove ohranili na Marsu. Ob tem po receptu ustvarite še lectova srca, za igro pa izdelajte starodobno igračo, konja na palici. Iha, »Moj očka ima konjička dva«!
Spletne aktivnosti:
LJUBAVNE IN DRUGE LJUDSKE, branje in petje ljudskih pesmi
LECTOVO SRCE, ustvarjalni izziv, etnološka in kulinarična delavnica
KONJ NA PAL'CI, igraraje, izdelava starodobne igrače
Naslovnica dogodka je iz knjige Pesmi za otroke, ilustriral Štefan Planinc. . Ljubljana: Mladinska knjiga, 1963.
Organizator si pridržuje pravico do spremembe programa.
Organizira Zavod MARS Maribor. Dogodek je del kulturnega projekta Čitalnica na dvorišču in je podprt s strani Mestne občine Maribor. Sofinanciran je tudi s strani Ministrstva za javno upravo in EU – Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR).

V času, ko se je zgodilo nezamisljivo in se je kolesje sveta nenadoma zaustavilo, si dom & svet in svet & dom še nikoli nista bila hkrati tako blizu in tako daleč.
Skupinska prodajna razstava brez osrednje teme je ad hoc odziv na ta vmesni, čudno nepredvidljivo-neobvladljivi čas, ko smo vsi skupaj, a vsak zase (doma in v svetu) ter ko je vizualna umetnost bivala predvsem virtualno.
Razstava predstavlja dela 31 vodilnih umetnic in umetnikov vseh generacij, ki delujejo v našem lokalnem (domačem) prostoru, iz njega izhajajo ali uhajajo (v svet). Njeno izhodišče je serija grafik (natančneje: grafičnih listov) iz konca 19. stoletja, ki prikazuje reprodukcije znanih in manj znanih svetovnih umetniških del. V času nastanka je grafična mapa služila kot prenosnik znanja, kot vmesnik med domom in svetom. Danes, v tej apokaliptični sezoni 2020/2021, so v vsako posamezno grafiko poljubno intervenirali izbrani umetniki.