SNG Maribor 27 Slovenska ulica Maribor, Upravna enota Maribor, 2000 Slovenia

Če za Maribor kaj drži kot pribito, je to trditev, da smo mesto vina. Že v listini iz leta 1164, v kateri je prvič zapisan Marchburch, nekdanji grad na Piramidi, po katerem je mesto dobilo ime, je govora o vinogradih, slabih sto let zatem so pisno izpričani tudi vinogradi na tem griču. Na Lentu raste najstarejša trta na svetu, podzemlje skriva eno največjih vinskih kleti v srednji Evropi, okoliški griči so prekriti z vinogradi in na sv. Martina dan je v mestu največje martinovanje v državi.
Sprehod kult:ura z vinombo tekel po poteh, ki so tako ali drugače povezane z vinom, ne samo v žlahtni obliki, ampak tudi takrat, ko "vino brcne pamet v rit", kot zapoje Mariborčan Zoran Predin. Vodič bo sam brat nekdanjega avstrijskega cesarja, nadvojvoda Janez, ki pozna tudi avtorja ponarodele En hribček bom kupil.

Prijave na vividcity.office@gmail.com

Rajzefiber raziskuje, odgrinja, spodbuja in igrivo prikazuje raznolike zgodbe mesta in njegovih prebivalcev. V sodelovanju s prebivalci, organizacijami, restavracijami, študenti, profesorji, muzeji in gledališči razvija sprehode, razstave, predstave, raznolike kulturne dogodke za skupno razkrivanje skritih strani mesta.

Molière je bil igralec in dramatik, čigar komedije s svojim žlahtnim, poglobljenim in kritičnim humorjem nikomur ne prizanašajo in sodijo v sam vrh klasične komediografije. Za gledališče je začel pisati, ko je v Lyonu kot vodja gledališke skupine srečal italijanske igralce in se navdušil nad njihovim načinom igranja. Ljudomrznik je nastal leta 1666 in takoj doživel velik uspeh.

Glavni junak Alcest je tip pravičnika, ki ne trpi moralnih napak okolja, zato jih ostro kritizira in vsakomur v obraz pove vse, kar mu gre. Čeprav mu prijatelj Filint priporoča prizanesljivost in uvidevnost do bližnjih, ga Alcest ne posluša. Josip Vidmar takole analizira "avtoportretne" vzporednice med Molière in Alcestovim položajem: "V Ljudomrzniku gre za izpoved o najtežjem času avtorjevega življenja, o Molièrovih najbolj grenkih in najbolj skritih mislih o ljubezni, prijateljstvu, o ljudeh in vrednosti sveta. Njegov zdravi in zdravilni smeh je tu samo še bled, bolesten refleks ustnic, ki se trudijo smejati. Boj za smeh je v Ljudomrzniku pretresljiv. To je boj zoper poslednji obup. Če se Molière ljudomrzniku ne bi vsaj skušal smejati, bi se moral zlomiti."

*****
Sklop: tekmovalni program
Predstava bo v Stari dvorani SNG Maribor, traja 2 uri 15 minut in ima en odmor.

Produkcija: Slovensko ljudsko gledališče Celje
Premiera: 21. februar 2019, SLG Celje

*****
Režiserka Nina Rajić Kranjac
Prevajalec Josip Vidmar
Dramaturginja Alja Predan
Scenografka Urša Vidic
Kostumograf Andrej Vrhovnik
Avtor glasbe Branko Rožman
Koreografka Tanja Zgonc
Lektor Jože Volk
Oblikovalca svetlobe Borut Bučinel, Jernej Repinšek
Asistentka kostumografa Ana Janc

Zasedba
Alcest, Celimenin ljubimec Blaž Dolenc
Filint, Alcestov prijatelj Nejc Cijan Garlatti k. g.
Celimena Nataša Keser k. g.
Oront, Celimenin ljubimec; Klitander, marki; Gardist maršalskega sodišča Francije Aljoša Koltak
Elianta, Celimenina sestrična Tanja Potočnik
Arsinoa, Celimenina prijateljica; Bask, Celimenin sluga Lučka Počkaj
Akast, marki; Du Bois, Alcestov sluga Damjan M. Trbovc

*****
O režiserki
Že med študijem na UL AGRFT je za svoje režijsko delo prejela nagrade: študentsko nagrado za najboljšo produkcijo v celoti, za predstavo tisočdevetstoenainosemdeset (S. Semenič) nagrado za najboljšo produkcijo na Mednarodnem festivalu dramskih umetnosti v Zagrebu in Šeligovo nagrado za najboljšo slovensko uprizoritev na Tednu slovenske drame. Leta 2014 je prejela akademijsko Prešernovo nagrado za režijo. Leta 2015 je sprejela rezidentsko mesto v Gledališču Glej, kjer je režirala Zborovanje ptic (J. C. Carri.ra in P. Brooka), s katero je na 56. mednarodnem gledališkem festivalu MESS v Sarajevu osvojila dve nagradi. Leta 2016 je za režijo iste predstave prejela Prešernovo nagrado Univerze v Ljubljani. 2018 je prejela Borštnikovo nagrado za najboljšo režijo (Naš razred, Prešernovo gledališče Kranj).

O producentu
Gledališče Celje je edino profesionalno in repertoarno gledališče v Savinjsko-Šaleški regiji. V Gledališču Celje ustvarjajo vrhunski gledališki ustvarjalci, tako igralci kot režiserji in drugi sodelavci. Vsako sezono pripravimo šest premiernih uprizoritev za odrasle in eno za otroke. Pokrivamo vse gledališke žanre, domačih in tujih avtorjev, tako klasična dela kot novitete. Naše ključno vodilo je zadovoljno občinstvo, aktivno pa smo vpeti tudi v širšo lokalno skupnost.

*****
Predstavi sledi pogovor z ustvarjalci v Medetaži SNG Maribor.

Med vožnjo in na postajah se izrisuje zgodba violinistke, ki z vlakom potuje po Evropi: od deklice, ki je hotela postati vrhunska glasbenica, pa je oče zapravil denar za njeno šolanje, do starke, ki je vse življenje preživela kot ulična glasbenica. Asociacija na Andersenovo "deklico z vžigalicami" je večplastna. Težka ekonomska situacija, zapleten odnos s propadlim očetom, iskanje prostora v današnji Evropi, ki je vse bolj izključujoča, prepredena z žicami, zidovi in vsakršnimi omejitvami, vse to spominja na položaj številnih nadarjenih posameznikov, ki ta hip iščejo zavetje, v katerem bi lahko razvili svoje potenciale. A Evropa je zanje pogosto le "bleda mati", izmojstrena v zavračanju azila in zbijanju upov. Brez očetov, ki niso znali ali zmogli zaščititi svojih otrok, so ti le sirote na prepišnih peronih našega hladnega, odtujenega tehnokratskega sveta. A ker jih žene neustavljiva potreba po umetniškem izražanju, se oprijemajo še tako pičlih možnosti, da bi obogatili življenje sebi in naključnim mimoidočim.

Na meji med stvarnim in sanjskim svetom, med prepoznavnimi, pogosto neprijetnimi situacijami na mejah in postajah ter spomini in prividi, v katerih se prepletajo časi in jeziki, glasba in poezija, trpkost in lepota življenja.

*****
Sklop: spremljevalni program
Predstava bo na Malem odru SNG Maribor, traja 1 uro 10 minut in nima odmora.

Produkcija SNG Drama Ljubljana v koprodukciji z Moving Music Theatre, Bitola, (MK)
Premiera: 26. 5. 2018, Mala drama SNG Drama Ljubljana

Naslov izvirnika Djevojčica sa žicama

*****
Režiser Marjan Nečak
Avtorica pesmi Ana Bunteska
Prevajalka in dramaturginja Darja Dominkuš
Skladatelj, scenograf in oblikovalec luči Marjan Nečak
Kostumografka Nataša Filipovič
Lektorica Tatjana Stanič
Avtor videa Marin Lukanović
Koreograf Žigan Krajnčan
Prevajalka pesmi v angleščino Elena Kitanovska
Prevajalka besedila v angleščino Maja Hrgović
Prevajalka odlomkov v nemščino Valentina Ilievska
Svetovalka za angleščino Darja Dominkuš
Svetovalka za nemščino Eva Kraševec

Zasedba
Ona Barbara Cerar
On Uroš Fürst
Glas Policista Branko Šturbej

Med vožnjo in na postajah se izrisuje zgodba violinistke, ki z vlakom potuje po Evropi: od deklice, ki je hotela postati vrhunska glasbenica, pa je oče zapravil denar za njeno šolanje, do starke, ki je vse življenje preživela kot ulična glasbenica. Asociacija na Andersenovo "deklico z vžigalicami" je večplastna. Težka ekonomska situacija, zapleten odnos s propadlim očetom, iskanje prostora v današnji Evropi, ki je vse bolj izključujoča, prepredena z žicami, zidovi in vsakršnimi omejitvami, vse to spominja na položaj številnih nadarjenih posameznikov, ki ta hip iščejo zavetje, v katerem bi lahko razvili svoje potenciale. A Evropa je zanje pogosto le "bleda mati", izmojstrena v zavračanju azila in zbijanju upov. Brez očetov, ki niso znali ali zmogli zaščititi svojih otrok, so ti le sirote na prepišnih peronih našega hladnega, odtujenega tehnokratskega sveta. A ker jih žene neustavljiva potreba po umetniškem izražanju, se oprijemajo še tako pičlih možnosti, da bi obogatili življenje sebi in naključnim mimoidočim.

Na meji med stvarnim in sanjskim svetom, med prepoznavnimi, pogosto neprijetnimi situacijami na mejah in postajah ter spomini in prividi, v katerih se prepletajo časi in jeziki, glasba in poezija, trpkost in lepota življenja.

*****
Sklop: spremljevalni program
Predstava bo na Malem odru SNG Maribor, traja 1 uro 10 minut in nima odmora.

Produkcija SNG Drama Ljubljana v koprodukciji z Moving Music Theatre, Bitola, (MK)
Premiera: 26. 5. 2018, Mala drama SNG Drama Ljubljana

Naslov izvirnika Djevojčica sa žicama

*****
Režiser Marjan Nečak
Avtorica pesmi Ana Bunteska
Prevajalka in dramaturginja Darja Dominkuš
Skladatelj, scenograf in oblikovalec luči Marjan Nečak
Kostumografka Nataša Filipovič
Lektorica Tatjana Stanič
Avtor videa Marin Lukanović
Koreograf Žigan Krajnčan
Prevajalka pesmi v angleščino Elena Kitanovska
Prevajalka besedila v angleščino Maja Hrgović
Prevajalka odlomkov v nemščino Valentina Ilievska
Svetovalka za angleščino Darja Dominkuš
Svetovalka za nemščino Eva Kraševec

Zasedba
Ona Barbara Cerar
On Uroš Fürst
Glas Policista Branko Šturbej

Narava zahteva žrtev. Skupnost organizira žrtvovanje. Žrtev je naivno čist in brezkompromisno predan posameznik, ki je pripravljen odplesati v smrt za dobrobit skupnosti. Žrtvovanje je mnogokrat povezano z manipulacijo. Prav tako je lutka mnogokrat prispodoba manipulacije. V omenjenem se zlivata dva fragmenta razmišljanja, ki vodita do uprizarjanja Posvetitve pomladi z lutkami. Gre za gibalni izziv, ki zajema razumevanje gibanja kot prispodobo za preživetje in gre za veliko več kot le za manipulacijo. Gre za vprašanje, koliko življenja zmoremo vdahniti nečemu, kar bomo kmalu žrtvovali.

Lutkovni balet je nastal na glasbo ruskega skladatelja Igorja Stravinskega, ki je eno najbolj kontroverznih skladb v zgodovini glasbene umetnosti napisal v začetku 20. stoletja. Danes se zdi skoraj neverjetno, da je ta priljubljena in cenjena skladba ob premieri v Parizu doživela škandal, da je bila koreografija Vaclava Nižinskega ocenjena kot katastrofalna, glasba pa nerazumljena.

*****
Sklop: spremljevalni program
Predstava bo na Tribuni na Velikem odru SNG Maribor, traja 45 minut in nima odmora.

Produkcija Lutkovno gledališče Ljubljana.
Premiera: 21. 3. 2019, Lutkovno gledališče Ljubljana

*****
Režiser Matjaž Farič
Avtor glasbe Igor Stravinski
Avtorica likovne podobe Barbara Stupica
Dramaturginji Staša Prah, Nika Švab
Oblikovalec svetlobe Andrej Hajdinjak
Avtor video projekcij Jure Lavrin
Vodja predstave in oblikovalec zvoka Luka Bernetič
Oblikovalec svetlobe Kristjan Vidner
Scenski tehnik Klemen Sašek
Izdelava lutk, scene in kostumov Zoran Srdić, Iztok Bobić, Polona Černe, Zala Kalan, Sandra Birjukov, Marjeta Valjavec, Hana Juta Kozar, Michelle Wren, Špela Ulaga, Zlatko Djogić, Lara Mastnak, Mark Nikolič, Ana Johana Scholten, Rok Hrovatin, Anja Vasiljević, Petra Koželj, Eva Trampuš, Katarina Tadina, Helene Koch, Uroš Mehle s. p., Vladson

Zasedba
Voranc Boh, Jan Bučar, Lovro Finžgar, Klemen Janežič k. g., Iztok Lužar, Matevž Müller, Dušan Teropšič k. g.

Potovanje družine S. skozi 20. stoletje ni kranjska različica Stotih let samote, ampak napol dokumentarna pripoved o rodu spod Stola, od koder je izhajala tudi Prešernova mati Mina. O rodu, ki ni hotel biti pasiven opazovalec zgodovine, ampak je skušal postati njen sooblikovalec, čeprav je nosil s seboj temno senco dvoma o življenju in iskal odrešitve pod praznim nebom, v smrti.

Zbor ženskih likov, od pesnice Vide Jerajeve do hčera revolucionarjev, narodnih herojev, odraščajočih konec petdesetih in v začetku šestdesetih let minulega stoletja, ozemljuje moške like, živeče bolj v območju idej kot njihovih uresničitev. Tako kot je za žensko rojstvo otroka radost, je njegova smrt nedoumljiva sila, sla po življenju, po boju, po zmagi.

Ko se stoletje dopolni in Slovenci dobimo samostojno državo, se zgodovina v enem samem avgustovskem popoldnevu kot na vrtiljaku zavrti, živi in mrtvi zaplešejo v neobveznem nedeljskem klepetu ...

*****
Sklop: tekmovalni program
Predstava bo v Stari dvorani SNG Maribor, traja 3 ure 35 minut in ima en odmor.

Produkcija: SNG Drama Ljubljana
Premiera: 8. december 2018, SNG Drama Ljubljana

*****
Režiser Ivica Buljan
Umetniški svetovalec Robert Waltl
Dramaturginja Mojca Krajnc
Avtor razstave Kapital 2018 IRWIN
Kostumografka Ana Savić Gecan
Skladatelj Mitja Vrhovnik Smrekar
Oblikovalca svetlobe in videa sonda57 in Toni Soprano Meneglejte
Lektor Arko
Asistent režiserja Luka Marcen
Asistentka kostumografke Sara Smrajc Žnidarčič

Zasedba
Anton Santini (1845–1929) Janez Škof
Katarina (1850–1919), njegova druga žena Veronika Drolc
Anton Santini ml. (1875–1892), njun sin Gal Oblak
Ivan Santini (1851–1936), Antonov brat, kanonik Saša Tabaković
Vida Vovk (1875–1932), učiteljica v Zasipu in pesnica Nina Valič
Ivo Santini (1882–1923), Antonov in Katarinin sin Klemen Janežič
Marija (1885–1958), rojena Entor, njegova žena Pia Zemljič
Vladimir (1908–1988), ilegalno ime Ivo, njun sin Aljaž Jovanović
Armela (1907–1987), njuna hči Maša Derganc
Bogdan (1912–1939), njun sin Andraž Harauer
Vida (1913–1993), njuna hči Sabina Kogovšek
Leon Okrožnik (1905–1942?), Armelin zaročenec, pozneje mož Nik Škrlec
Egidij Matič (1911–2002), Vidin zaročenec, pozneje mož Martin Mlakar
Tatjana (1939–1989), hči Bogdana Santinija in Mete Štraus Lana Bučevec
Tili (1936) Nika Vidic
Mira (1915–2007), ilegalno ime Vlasta Barbara Cerar
Alojz (1908–1942), ilegalno ime Štefan, njen mož Žan Brelih Hatunić
Nasta (1941), njuna hči Julija Klavžar
Vlasta (1946), hči Mire – Vlaste in Vladimirja – Iva Lara Fortuna
Ivo (1948), sin Mire – Vlaste in Vladimirja – Iva Luka Bokšan
Nastja (1941–1991), Armelina in Leonova hči Saša Pavlin Stošić
Pesnik, Hauptman Sterngrüber, Zasliševalec Marko Mandić

*****
O režiserju
Na zagrebški univerzi je študiral politične vede, nato francoski jezik in književnost ter primerjalno književnost. Nekaj časa je delal kot novinar in se z gledališčem srečal ob pisanju kritik za časopis Slobodna Dalmacija. Sprva v Franciji in nato v Sloveniji je začel pri uprizoritvah sodelovati kot dramaturg, leta 1995 je začel režirati. Kot režiser ustvarja v različnih evropskih državah, s svojimi uprizoritvami pa je gostoval na priznanih festivalih po svetu in prejel številne mednarodne nagrade. Deluje tudi kot umetniški vodja, direktor festivalov, urednik, prevajalec, predavatelj in prirejevalec besedil. Med letoma 1998 in 2002 je bil ravnatelj Drame Hrvaškega narodnega gledališča v Splitu, leta 1999 pa je skupaj z Robertom Waltlom v Ljubljani ustanovil Mini teater. Od leta 2014 je ravnatelj Drame Hrvaškega narodnega gledališča v Zagrebu.

O producentu
SNG Drama Ljubljana je osrednje dramsko gledališče v Sloveniji z največjim, najprepoznavnejšim in najuglednejšim ansamblom, v katerem je trenutno 43 igralk in igralcev. Na repertoarju ima klasično, sodobno in eksperimentalno gledališko produkcijo.

*****
Predstavi sledi pogovor z ustvarjalci v Medetaži SNG Maribor.

Predstava Izumitelj na zemlji obeležuje 120. obletnico rojstva Antona Podbevška, katerega poezijo povezujemo z začetkom zgodovinske avantgarde na Slovenskem. S sledenjem notranjim napetostim njegove poezije si prizadeva odrsko aktualizirati Podbevškov "kozmični anarhizem", ki izraža silo neskončne ekspanzije roba mogočega. Če se ta sila v naslovni pesmi manifestira v želji po osvoboditvi potencialov, ki jih zatira nepravična ureditev človeške družbe, se po prestopu horizonta v kozmičnem prostoru zariše podobačloveka, ki je ujetnik samega vesoljstva. V čem bi bila lahko osvoboditev iz te ujetosti?

Poezija Antona Podbevška (1898–1981) je slovenskemu jeziku odprla nove prostore vizionarske govorice, do katere ni mogel nihče ostati indiferenten. Sodobniki, ki so bili nad njo in nad Podbevškovimi javnimi nastopi v Novem mestu in Ljubljani na začetku osupli, potem pa vse skupaj začeli pozabljati, kot bi šlo za travmo, so to poezijo pogosto dojemali kot eksces podob, ki učinkujejo kot bohotnost eksotičnega pragozda, v katerem se lahko izgubimo. Toda ob natančnem branju lahko kot eno njenih glavnih značilnosti odkrijemo izjemno preciznost in zgoščenost tudi v oblikovanju najmanjših pomenskih enot; pesnik je zmogel že s sopostavitvijo dveh besed pogosto vzpostaviti skrajno napetost in sprostiti maksimalno energijo. Podbevšek je bil v Sloveniji prvi, ki je s svojo poezijo napolnil gledališko dvorano. Razumel jo je kot poezijo, ki zase zahteva tudi gledališki oder. Predstava Izumitelj na Zemlji vrača to poezijo na oder. Podbevšek jo je na odru recitiral v svoji samoti, predstava Izumitelj na Zemlji pa hoče obuditi njegovo neponovljivo prezenco z novo odrsko govorico v zavesti, da poezija ni samo pesništvo, ampak je stanje duha.

*****
Sklop: tekmovalni program
Predstava bo na Tribuni na Velikem odru SNG Maribor, traja 1 uro 20 minut in nima odmora.

Produkcija: Anton Podbevšek Teater
Premiera: 29. november 2018, Anton Podbevšek Teater (Dvorana novomeške pomladi)

*****
Avtorica koncepta in režiserka Bara Kolenc
Dramaturg Miklavž Komelj
Avtor zvočna podoba Matevž Kolenc
Avtorja aranžmajev - adaptacija klavirskih skladb Marija Kogoja (Malenkosti) Matevž Kolenc in Sašo Vollmaier
Scenograf Marko Japelj
Koreografinja Bara Kolenc in izvajalci
Oblikovalec videa: Zack Sievers
Oblikovalki kostumov Špela Ema Veble in Nina Jagodic
Asistentka režije Ana Laura Richter
Lektor Jože Faganel
Oblikovalka kreativ: Eva Mlinar

Izvajalci in soustvarjalci
Andraž Jug, Leja Jurišić, Urban Kuntarič, Ana Pandur, Pavle Ravnohrib, Sašo Vollmaier

*****
O režiserki
Dr. Bara Kolenc je ustvarjalka na področju uprizoritvenih umetnosti in znanstvena raziskovalka na področju filozofije. Sprva je delovala kot koreografinja, sčasoma pa se je začela ukvarjati tudi z režijo in razvijati svoj gledališki jezik na presečišču telesa, besede in prostora. Je konceptualna umetnica, ki projekte zastavi kot večmedijske enote, v okviru katerih preizprašuje določene teme in njihovo umestitev v konkretno družbeno okolje. Doslej je ustvarila dvanajst celovečernih predstav, več dijaških predstav s Teatrom Pozitiv ter številne performanse, instalacije in videe. V letu 2018 je ustvarila predstavi Metamorfoze 4: Črne luknje v Slovenskem mladinskem gledališču in Izumitelj na zemlji v Anton Podbevšek Teatru. Največji uspeh je doživela predstava Metamorfoze 3: Retorika (v soavtorstvu z Atejem Tutto), ki je bila med drugim uvrščena v glavni program 53. festivala Theatertreffen v Berlinu. Za svoje delo je prejela številna priznanja in nagrade, nazadnje mednarodno pomembno nagrado Theatertreffen Stückemarkt Comission of Work 2016.

O producentu
Anton Podbevšek Teater (APT) je prva in najmlajša slovenska profesionalna gledališka institucija, ustanovljena in delujoča na področju Dolenjske in Bele krajine. Imenuje se po Antonu Podbevšku - prvemu slovenskemu avantgardistu in "frontmanu" umetniškega gibanja, iz katerega je zrasla prva slovenska umetniška avantgarda, imenovana "novomeška pomlad". Ime institucije govori o aktivni ontološki usmeritvi institucije. Znotraj gledališkega polja je ta usmeritev pot in raziskava znotraj pokrajin sodobne umetnosti, usmerjena v performativne, scenske, gibalne in zvočne raziskave, povezane z refleksijo etike v polju kritike ideologije vsakdanjega življenja. Osnovno poslanstvo APTa je razvijanje tistih produktivnosti vizualne kulture, ki izhajajo iz gledališča kot oblike misli, antagonizmov, razcepov, alienacije, ki skozi raziskavo tvegajo in to tveganje uprizarjajo v različnih žanrskih kodih, raznovrstnih uprizoritvenih zvrsteh, ki jih siceršnja "institucionalnost" teatrskega aparata pušča zunaj, vključno z intermedijskimi diskurzi in praksami.

Žanrska usmeritev APTa v mreži štirih lastnih premiernih produkcij je realizacija post-dramskega, glasbenega, plesnega in otroškega gledališča. Ker gre za programe sodobnih uprizoritvenih praks, so mnogi projekti preplet vseh štirih prvin in intermedijskih kodov.

*****
Predstavi sledi pogovor z ustvarjalci v Medetaži SNG Maribor.

Okrogla miza v organizaciji Združenja dramskih umetnikov Slovenije (ZDUS)

Ob dnevu gledaliških ustvarjalcev bo Združenje dramskih umetnikov Slovenije predstavilo nekaj aktualnih projektov, ki izhajajo iz vsakdana samozaposlenih, zaposlenih in upokojenih članov ter članic združenja:
- Saša Pavček: Dosedanje delo ZDUS-a in Sklada Jerneja Šugmana
- Iva Babić: Predstavitev izsledkov ankete o zaposlenih igralkah in igralcih v javnih zavodih
- Mateja Pucko: Osebna priprava igralca
- Boris Mihalj: Ustanovitev zdravstvenega dispanzerja za ustvarjalce na področju kulture in umetnosti
- Barbara Skubic Položaj samozaposlenih članov in članic ZDUS
- Marko Simčič: Upokojeni člani ZDUS in medgeneracijsko sodelovanje
- Kim Komljanec: Skupina za dramatiko

Okrogla miza bo odprla tudi vprašanja o pogojih ustvarjanja slovenskih dramatikov in o njihovem izboljšanju ter o upokojenih članih ZDUS in medgeneracijskem sodelovanju.

Predstava Ob zori za svojo osnovo jemlje hrepenenje po boljšem, bolj resničnem, bolj niansiranem, bolj smiselnem življenju, ki preveva izbrane Cankarjeve zgodbe. Štirinajstletna deklica, ki dela od sedmih do sedmih, sanjari o gozdu in rumeno pečenih tortah, šivilja, ki preživlja svoja onemogla starša, ob svojem ljubljenem sanja o tem, kako bo nekoč šivala zavese za njun skupni dom, gospa, ki kadi in pripoveduje, sanja o tem, da nekoč ne bo več utrujena, sestradani fantič sanja o velikem mestu in velikih knjigah in o tem, da bo nekoč imel vsaj toliko, da želodec utihne, utrujeni upornik sanja o tem, da nekje obstaja pravica … Vsaka izmed zgodb vsebuje trenutek, ko se zdi, da je vse mogoče, trenutek, ko jutranja zora obeta nekaj boljšega, neko svetlo prihodnost, trenutek, ko, četudi vkopan v blato, človek lahko leti. Ali jutranja zora lahko osvetli kaj več kot razrito blatno izbo, ko posveti v vsakdan ljudi na družbenem robu? Lahko pokaže več kot neizbežno realnost in ujetost tega dne, ki traja in traja in se širi tudi na druge dni, na stoletja, vse do danes? Telesa se menjajo, usode ostajajo enake.

*****
Sklop: tekmovalni program
Predstava bo v Stari dvorani SNG Maribor, traja 2 uri 10 minut in nima odmora.

Produkcija: Prešernovo gledališče Kranj
Premiera: 21. 12. 2018, Prešernovo gledališče Kranj

*****
Režiser Žiga Divjak
Dramaturginja Katarina Morano
Scenografka Tina Mohorović
Kostumografka Tina Pavlović
Lektorica Maja Cerar
Avtor glasbe Blaž Gracar
Oblikovalec svetlobe David Orešič
Oblikovalec maske Matej Pajntar

Zasedba
Ankina mati, Nekdo, Ženska 2, Gospa z rožami, Prodajalec oblek, Otrok, Gospa, ki pripoveduje, Mlad gospod, Mara Vesna Jevnikar
Ankin oče, Nekdo, Debeli blagajničar, Prodajalec trakov, Strojevodja, Natakar, Policist, Otrok, Oče (Šivilja), Ata, Gospod na trgu Peter Musevski
Ankina sestra, Dekle 2, Nekdo, Debela ženska, Prodajalec usnja, Otrok, Ona (Šivilja), Mama Vesna Pernarčič
Dekle 1, Nekdo, Slaščičar, Prodajalec čevljev, Otrok, Marko Blaž Setnikar
Anka, Minca Vesna SlaparDekle 3, Nekdo, Ženska 3, Zlatar, Otrok, On (Šivilja), Gospod župnik Aljoša Ternovšek
Pripovedovalec, Gospa Rieglova, Nekdo, Prodajalec klobukov, Otrok, Cerkovnik, Jernej Gregor Zorc k. g.

*****
Predstavi sledi pogovor z ustvarjalci v Medetaži SNG Maribor.

Mlad par čaka na blagajni v Ikei, ko on njo nenadoma vpraša, če bi imela otroka. Vprašanje sproži verižno reakcijo, saj ni bila ona niti najmanj pripravljena nanj. Kaj prinaša prihodnost? Morata spremeniti način življenja? Kako, kdaj in kje sploh začeti pogovor o tem? Asociativni niz misli rezultira v pritrdilnem odgovoru. Ona reče ja. In vendar se s tem igra šele začne.
Pljuča (krstno uprizorjena 2011, objavljena 2012) prinašajo vpogled v neizprosno iskren sodoben ljubezenski odnos dveh tridesetletnikov, ki živita v nenehni negotovosti med izpraševanjem svojih vrednostnih meril in izpolnjevanjem osebnih ambicij. Kako zasnovati družino, če je treba najprej zaključiti študij in vzpostaviti uspešno kariero? Kako najbolje poskrbeti za otroka in kako ne izgubiti sebe? Ali je sploh družbeno odgovorno razmišljati o otroku v svetu političnih nemirov in globalnega segrevanja? Vprašanja se nalagajo v hitrem pulzu hiperrealističnega dialoga in vzpostavljajo nenavaden in kompleksen odnos med partnerjema, ki se nepričakovano znajdeta na pomembni življenjski prelomnici.
Duncan Macmillan je eden najzanimivejših glasov sodobne britanske dramatike. Deluje kot dramatik, režiser in performer, ustvarja za gledališče, film in televizijo (največ za BBC). Njegove igre pogosto režira Katie Mitchell. Pljuča so leta 2013 dobila nagrado za najboljšo igro na The Off West End Theatre Awards.

*****
Sklop: spremljevalni program
Produkcija SNG Drama Ljubljana

Predstava bo na Malem odru SNG Maribor, traja 1 uro 25 minut in nima odmora.
Premiera: 29. marca 2019, SNG Drama Ljubljana

*****
Režiser Žiga Divjak
Prevajalka Tina Mahkota
Dramaturginja Eva Kraševec
Scenograf Igor Vasiljev
Kostumografinja Tina Pavlović
Lektorica Tatjana Stanič
Avtor glasbe Blaž Gracar
Oblikovalci luči Žiga Divjak, Vlado Glavan in Igor Vasiljev

Nastopata
Nina Ivanišin in Vito Weis

*****
O režiserju
Žiga Divjak se je že v času študija gledališke režije na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo posvečal predvsem avtorskemu gledališču. Za trilogijo študentskih produkcij pod skupnim naslovom Tik pred revolucijo je prejel Prešernovo nagrado Akademije za gledališče, radio, film in televizijo. Po končani akademiji je v Slovenskem mladinskem gledališču režiral avtorski projekt Človek, ki je gledal svet, za katerega je na Festivalu Borštnikovo srečanje leta 2017 prejel nagrado za režijo, igralski kolektiv pa Borštnikovo nagrado za igro. V sezoni 2017/18 je bil vključen v rezidenčni projekt Nova pošta, v sklopu katerega je režiral avtorsko predstavo 6, ki je na Borštnikovem srečanju leta 2018 dobila nagrado za najboljšo uprizoritev. Trenutno končuje magistrski študij režije.

O producentu
SNG Drama Ljubljana je osrednje dramsko gledališče v Sloveniji z največjim, najprepoznavnejšim in najuglednejšim ansamblom, v katerem je trenutno 43 igralk in igralcev. Na repertoarju ima klasično, sodobno in eksperimentalno gledališko produkcijo.

Navidezne možnosti tiho ubijajo. Posameznika napravijo pasivnega, spremenijo ga v tehnično sestavino (u)stroja. Lansirane možnosti človeka odtujijo od vsega, kar je zunaj ponudbe. Neobčutljiv postane na tem večnem partiju, kjer se nihče več ne počuti dobro. Katalonec je menda pravočasno pobegnil, če je sploh še živ. Ampak to niti ni pomembno. Ko namreč ozavestimo lastno vrtenje v krogu, se zmeraj porodi zamisel bega. Družba pa beg razume kot poraz, o katerem se ni prav pametno izrekati na glas.

Živimo v dobi svetovnega spleta; plavamo v neskončnem oceanu subjektivnih, interesnih, podtaknjenih informacij, ki omejujejo izbiro. Možnosti je sicer preveč, a nobena ne ponuja vsega, kar potrebujemo. Zato razkazujemo, kar nam pade na pamet, na kar samo za hip pomislimo … Ne pripovedujemo zgodb, prikazujemo kontinuirano stanje, preobloženo z informacijami. Tudi liki v predstavi niso dramski, dopuščajo pa, da se drama dogaja nekje drugje.

Avtorski projekt Katalonec, duhovita, avtentična in mladostno lucidna predstava, v kateri "igralci ne igrajo", kot pravi avtor in režiser, obravnava predvsem nerazumevanje razlogov za beg. Ali bežimo od samih sebe? Ali pa prav z begom ohranjamo identiteto? Temo umešča v študentsko stanovanje, v katerem je čas izgubil svoj pomen, kjer so problemi spregledani, neki nevidni prisotni pa ustvarjajo atmosfero večne lahkotne zabave. Kritiki projekt označujejo kot politični teater in navajajo izjavo enega od eskapističnih likov, ki se iskreno pritožuje: "Ljudje dragi, kaj vi veste, da meni ni nihče umrl v vojni."

*****
Sklop: spremljevalni program
Predstava bo na Malem odru SNG Maribor, traja 2 uri 45 minut in nima odmora.
Hrvaški jezik z nadnapisi v slovenščini.

Produkcija: Umetniška organizacija RUPER in Teatar &TD (HR)
Premiera 2018

*****
Režiser Ivan Penović
Dramaturginja Franka Perković
Scenograf Filip Triplat
Avtorja glasbe Karlo Mrkša, Filip Triplat
Oblikovalec svetlobe Elvis Butković
Avtor videa Ivan Penović
Grafična oblikovalca Miran Bašić, Otto Kušec
Fotografa Damir Žižić, Sanja Bistričić
Producent Danijel Popović

Zasedba
Matija Čigir, Domagoj Janković, Karlo Mrkša, Pavle Vrkljan, Bernard Tomić, Filip Triplat

V Somraku bogov je polje nemških političnih manipulacij (v času med požigom Reichstaga februarja 1933 in nočjo dolgih nožev junija 1934) premeščeno v intimni prostor družine železarskega mogotca Joachima von Essenbecka. Krizni čas, ko po hitrih postopkih umira stara Nemčija in se pod vodstvom novega kanclerja ustanavlja nova država, prikazuje usode članov družine von Essenbeck, ki se v prijemu zastrašujočega političnega režima spreminjajo v zločince. Po smrti barona Joachima člani družine von Essenbeck v okviru družinske borbe za nasledstvo jeklarne ne sprevidijo, da so samo lutke za izvrševanje višjega političnega načrta. S povezavo politike in intimnih manipulacij v odnosu do človeka Somrak bogov prikaže, kako je nacistična vlada manipulirala s svojimi prebivalci že leta pred začetkom druge svetovne vojne. Za novo vojno država potrebuje tako topove kot trupla in sovraštvo. Martin von Essenbeck bo tretjemu rajhu dal vso družino; drug za drugim bodo umirali po načelu: kdorkoli misli, da je močnejši od države, bo umrl naslednji. V tej državi namreč ni več prostora niti za družinsko skupnost. Država je družina! Martin bo prepojil in zaobjel ves sadizem družine von Essenbeck ter ji na koncu sodil sam.

*****
Sklop: tekmovalni program
Predstava bo v Stari dvorani SNG Maribor, traja 1 uro 40 minut in nima odmora.

Produkcija: Drama SNG Maribor
Premiera: 21. september 2018, Stara dvorana SNG Maribor

*****
Po filmskem scenariju Luchina Viscontija, Enrica Mediolija, Nicole Badalucca

Režiser Dalibor Matanić
Prevajalka Mojca Marič
Dramaturg Ivor Martinić
Scenograf Marko Japelj
Kostumograf Leo Kulaš
Lektorja Mojca Marič, Janez Bostič
Skladatelja Alen Sinkauz, Nenad Sinkauz
Oblikovalka svetlobe Vesna Kolarec

Zasedba
Baron Joachim von Essenbeck Miloš Battelino
Baronica Sophie von Essenbeck Nataša Matjašec Rošker
Martin von Essenbeck, njen sin Petja Labović
Friedrich Bruckmann, poslovodja v železarni von Essenbeck, ljubimec Sophie von Essenbeck Uroš Fürst k. g./ Vojko Belšak
von Aschenbach Kristijan Ostanek
Baron Konstantin von Essenbeck, Joachimov nečak, vdovec, član SA Davor Herga
Günther von Essenbeck, njegov sin Timon Šturbej / Matevž Biber
Herbert Thallman, Joachimov nečak Žan Koprivnik
Elisabeth Thallman, njegova žena Eva Kraš

*****
O režiserju
Hrvaški filmski in gledališki režiser Dalibor Matanić (1975) je diplomiral iz filmske režije na Akademiji dramske umetnosti v Zagrebu. Njegov filmski prvenec Blagajnica hoće na more je bil uspešnica (tri zlate arene na festivalu hrvaškega filma Pula 2000; nagrada breza za najboljšega režiserja debitanta, otvoril je 30. filmski festival New directors/new films v New Yorku; na festivalu Cottbus v Nemčiji je prejel nagrado na najboljšega evropskega režiserja debitanta). Leta 2002 je režiral odmevni film Fine mrtve djevojke, dramsko adaptacijo pa je Matanić nato leta 2013 postavil v zagrebški Gavelli. Film Fine mrtve djevojke je osvojil sedem nagrad na Puljskem filmskem festivalu 2002, vključno z veliko zlato areno za najboljši film. Posnel je izjemno odmevna filma: Kino Likain celovečerec Zvizdan, ki je prejel nagrade na prestižnih filmskih festivalih v Cannesu, Sarajevu, Puli in Kairu. Režiral je tudi TV serijo Novine in posnel več nagrajenih kratkih in dokumentarnih filmov.

O producentu
Slovensko narodno gledališče Maribor je največja kulturna in umetniška institucija v Sloveniji, ki pod eno streho združuje Dramo, Opero, Balet in Festival Borštnikovo srečanje. Vse od prve uprizoritve v slovenskem jeziku leta 1919, je imelo mariborsko gledališče velikansko umetniško in politično vlogo. Ohranja in razvija slovensko nacionalno identiteto in deluje kot pomemben steber slovenskega jezika. V svoji stoletni zgodovini je gledališče zaznamovalo ne samo mesto in njegovo okolico, ampak tudi celotno državo. Kot edino tovrstno profesionalno gledališče v Mariboru izpolnjuje povpraševanja različnih gledaliških občinstev. Še več, Drama mora zadovoljiti okuse in pričakovanja ljudi iz različnih socialnih in izobrazbenih struktur. Kljub temu, da Drama s svojim programom nagovarja tudi zelo specifične obiskovalce, je v glavnem fokusirana na širše občinstvo, predvsem na abonente. Vsako sezono Drama premierno uprizori šest do osem premier klasičnih in sodobnih dramskih besedil slovenskih in tujih avtorjev.

*****
Predstavi sledi pogovor z ustvarjalci v Medetaži SNG Maribor.