Poletna muzejska noč v UGM
UGM, Strossmayerjeva 6 + UGM Studio, Trg Leona Štuklja 2
sobota, 20. junij 2020, 18.00-24.00

Že 18. leto zapored se bo v juniju odvila Poletna muzejska noč, ki vsako leto poveže vse muzeje in galerije po Sloveniji. Z bogatim programom vas tudi letos vabimo na bogato kulturno druženje dolgo v poletno noč. Letos si v UGM lahko ogledate razstavo Galerija za mir in razstavo "Hej, kje si zdaj?" v UGM Studiu. V UGM bomo nazdravili z mehurčki ob kar dveh otvoritvah. V UGM Kabinetu bomo predstavili raztavo ex Jugoslovanskih avtorjev v Zbirki UGM, v UGM Šopu pa bomo odprli prodajno razstavo umetnika Roka Vilčnika. V večer bomo pa zajadrali s koncertom skupine Simpatico in druženju na platoju UGM do polnoči.
PROST VSTOP, v galerijo, na dogodke in concert.
RAZPRODAJA PUBLIKACIJ UGM, 30 % popust na vse UGM publikacije, plakate, razglednice in drugo.
PODALJŠAN ODPIRALNI ČAS, galerija odprta do polnoči!
POPUST NA KOMPLET HUDA MRAVLJICA, znaša le 9 EUR (ob nakupu vrečke Huda mravljica+še en izdelek, en izdelek podarimo).
Program:
Galerija za mir / vodstvo
UGM, Strossmayerjeva 6, 18:00
vodi: Andreja Hribernik, kustosinja KGLU
Ex-jugoslovanski avtorji v zbirki UGM / otvoritev razstave
UGM Kabinet, Strossmayerjeva 6, 19.00
vodi: Andreja Borin, višja kustosinja UGM
+ mehurčki
S Hudo mravljico po razstavi Galerija za mir / ekspes vodstvo + ustvarjalnica za družine
UGM, Strossmayerjeva 6, 19.00
prijave na ustvarjalnico: brigita.strnad@ugm.si
vodi: Brigita Strnad, muzejska svetovalka UGM
Rok Vilčnik / otvoritev prodajne razstave
UGM Šop, Strossmayerjeva 6, 20.00
vodi: Breda Kolar Sluga, kustosinja UGM
+ mehurčki
Simpatico / koncert
UGM, Strossmayerjeva 6, 21.00
druženje na platoju UGM do polnoči
VLJUDNO VABLJENI!

Odprtje razstave fotografij mladega fotografa Petra Berberiha.
Na razstavi Dviga plamen se iz ognja, ki je prva samostojna fotografska razstava mladega ljubiteljskega fotografa Petra Berberiha, ki ga poleg fotografije zanima tudi film in režija, nam fotografije prikazujejo njegovo videnje, skozi objektiv fotoaparata, taborniško življenje. Peter je tudi sam tabornik.
Vabljeni!

Ex-jugoslovanski umetniki v Zbirki UGM
UGM Kabinet, Strossmayerjeva 6
20. junij – 27. september 2020
otvoritev: sobota, 20. junij 2020, 19.00
kustosinja: Andreja Borin
Razstava postavlja na ogled izbor del, ki so jih ustvarili umetniki iz področja nekdanje Jugoslavije. Gre za zelo raznoliko gradivo, ki je prišlo v zbirko UGM na različne načine: kot odkupi, zapuščine, donacije, prenosi takratnih skladov za kulturo ali prevzem s strani Pokrajinskega muzeja Maribor. Izbor del se prilagaja majhnemu razstavnemu prostoru. Časovno obsega obdobje od 1958 do 2003. Medtem ko so nekateri razstavljeni avtorji mednarodno uveljavljeni (Edo Murtić, Miroslav Šutej, Vladimir Veličković) in so drugi poznani le v ožjem lokalnem okolju – pa so ne glede na to dela obojih v zbirki UGM razstavljena le izjemoma. Nekatera najverjetneje celo prvič. Razlog tiči v poslanstvu galerije, ki se prioritetno posveča zbiranju, preučevanju, razstavljanju in promoviranju slovenske moderne in sodobne likovne umetnosti. Razstavljanje manj znanih del iz zbirke je zato vedno znova odlična priložnost za nova spoznanja, ki bodo morda zanimiva za strokovno in tudi širšo javnost.
Raziskovanje segmenta del ex-jugoslovanskih umetnikov v zbirki UGM odkriva pomen povezav med nekdanjimi republikami, uveljavljenost posameznih avtorjev in politiko razstavljanja ter pridobivanja del. Ena od ugotovitev je, da večina ex-jugoslovanskega gradiva v zbirki UGM predstavlja hrvaško likovno umetnost in da je v največji meri zastopana grafika. Grafične mape (tako posamezne kot skupinske) predstavljajo največji delež. Poveden podatek je tudi, da fotografija ni zastopana, ostale zvrsti pa le posamezno. Druga ugotovitev je, da je bilo pridobivanje del ex-jugoslovanskih avtorjev bolj stvar priložnosti (razstava, darilo, zapuščina) in ne premišljenega načrtovanja. Tretja ugotovitev je, da je več kot 95% umetniških del ex-jugoslovanskih umetnikov v zbirki UGM zastopajo moški avtorji. Ženske iz tega okolja so le redko razstavljale v UGM. Izjema, ki potrjuje to pravilo, je kiparka Milena Lah, ki je na razstavi zastopana z dvema risbama na temo ženskega telesa. Vsak umetnik in vsako razstavljeno delo je na razstavi na kratko predstavljeno.

Ex-jugoslovanski umetniki v Zbirki UGM
UGM Kabinet, Strossmayerjeva 6
20. junij – 27. september 2020
otvoritev: sobota, 20. junij 2020, 19.00
kustosinja: Andreja Borin
Razstava postavlja na ogled izbor del, ki so jih ustvarili umetniki iz področja nekdanje Jugoslavije. Gre za zelo raznoliko gradivo, ki je prišlo v zbirko UGM na različne načine: kot odkupi, zapuščine, donacije, prenosi takratnih skladov za kulturo ali prevzem s strani Pokrajinskega muzeja Maribor. Izbor del se prilagaja majhnemu razstavnemu prostoru. Časovno obsega obdobje od 1958 do 2003. Medtem ko so nekateri razstavljeni avtorji mednarodno uveljavljeni (Edo Murtić, Miroslav Šutej, Vladimir Veličković) in so drugi poznani le v ožjem lokalnem okolju – pa so ne glede na to dela obojih v zbirki UGM razstavljena le izjemoma. Nekatera najverjetneje celo prvič. Razlog tiči v poslanstvu galerije, ki se prioritetno posveča zbiranju, preučevanju, razstavljanju in promoviranju slovenske moderne in sodobne likovne umetnosti. Razstavljanje manj znanih del iz zbirke je zato vedno znova odlična priložnost za nova spoznanja, ki bodo morda zanimiva za strokovno in tudi širšo javnost.
Raziskovanje segmenta del ex-jugoslovanskih umetnikov v zbirki UGM odkriva pomen povezav med nekdanjimi republikami, uveljavljenost posameznih avtorjev in politiko razstavljanja ter pridobivanja del. Ena od ugotovitev je, da večina ex-jugoslovanskega gradiva v zbirki UGM predstavlja hrvaško likovno umetnost in da je v največji meri zastopana grafika. Grafične mape (tako posamezne kot skupinske) predstavljajo največji delež. Poveden podatek je tudi, da fotografija ni zastopana, ostale zvrsti pa le posamezno. Druga ugotovitev je, da je bilo pridobivanje del ex-jugoslovanskih avtorjev bolj stvar priložnosti (razstava, darilo, zapuščina) in ne premišljenega načrtovanja. Tretja ugotovitev je, da je več kot 95% umetniških del ex-jugoslovanskih umetnikov v zbirki UGM zastopajo moški avtorji. Ženske iz tega okolja so le redko razstavljale v UGM. Izjema, ki potrjuje to pravilo, je kiparka Milena Lah, ki je na razstavi zastopana z dvema risbama na temo ženskega telesa. Vsak umetnik in vsako razstavljeno delo je na razstavi na kratko predstavljeno.

Simpatico / koncert
UGM, Strossmayerjeva 6
sobota, 20. junij 2020, 21.00
Vse obiskovalce vabimo na celodnevno umetniško druženje v UGM in večerni koncert s glasbeno skupino Simpatico na galerijskem dvorišču. Vstop prost!
V dobrem letu obstoja je Simpatico hitro prodrl na slovenske glasbene odre in oplemenitil slovensko radijsko krajino. Njihov prvi singel Maribor diši se je še posebej dobro prijel, enako tudi pesem Au!, ki jo je kmalu po izidu tuja trgovska veriga posvojila za reklamiranje svoje prodaje. Na to najbrž vpliva tudi to, da je soavtor in gonilna sila projekta pesnik in dramatik Rok Vilčnik, ki je zaslužen za več glasbenih podvigov v zgodovini domače glasbe, na primer za Papir in Pliš. Vilčnik piše besedila tudi za druge izvajalce, kot so Severa Gjurin, Maja Keuc, Neisha in Bilbi. Kot pri svoji prvi glasbeni skupini Patetico je tudi tokrat klasične popevke svetovne glasbene zakladnice prelil v slovenski jezik. Pesmi, ki jih lahko slišimo v slovenski priredbi, so What a wonderful world, Autumn leaves, Isn't she lovely, Fly me to the moon, How deep is your love, Can’t buy me love, Knocking on a heaven’s door in druge. Trenutno ansambel ustvarja lastne avtorske skladbe, ki so jih na zadnjih koncertih tudi že predstavili občinstvu.
Ustvarjalci Simpatica se stilsko ne opredeljujejo. Zanima jih folk rock, spogledujejo se z jazzom, blizu pa jim je tudi počasnejša akustična atmosfera z izpovednimi besedili. Vse skupaj povezuje šansonjerski vokal pesnika Roka Vilčnika, edinstveni kitarski vložki Marka Zaletelja in vrhunska ritem sekcija Luke Hermana Gaiserja na kontrabasu in Jožeta Zadravca na bobnih.

Zgodba matere, ki se spominja svojega sina in njegove brutalne smrti na križu
Načrtovali smo, da bo novo sezono mariborske Drame otvorila uprizoritev, zasnovana po romanu Colma Tóibína Marijin testament (2012) v priredbi in režiji Tomaža Pandurja. Tomaž se je navdušil nad Tóibínom, enim najuglednejših sodobnih irskih pisateljev, ki je z romanom Marijin testament humaniziral Kristusovo mater in ji končno podelil lastni glas. Njegova Marija živi v izgnanstvu in obnavlja spomin na dogodke, ki so privedli do brutalne smrti njenega sina. Ne spominja se ga kot odrešitelja, pač pa kot občutljivega človeka; otroka, ki je živel v času velikih sprememb in pretresov med ljudmi, ki jim ne bi smel zaupati. Marijina legenda bo v uprizoritvi Brezmadežna / Immaculata, ki jo bo po Tomaževi gledališki viziji oblikovala Livija Pandur s sodelavci, prestavljena v intelektualno in emocionalno klimo našega časa.
Če je oltar tam, kjer pokleknemo, je oltar zame gledališki oder. Prostor, kjer sem s Tomažem preživela vse svoje gledališko življenje, tesno prepleteno z njegovo intimno vizijo sveta, z njegovimi svetlimi in temnimi sanjami, ki jih je v ustvarjalnem zagonu strastno živel v udejanjanju svoje Poezije in Resnice.
Brezmadežna je predstava, ki sva jo za mariborsko Dramo pred letom dni začela oblikovati v miselne pokrajine, v oltar ljubezni, izgube, samote, iskanja smisla v ranah, ki jih ne more nič zaceliti. Ob njegovem odhodu je moja rana tako globoka, da jo lahko prenese le gledališki oder. Brezmadežno posvečam Njemu, ki je trdil, da se vse, kar vstopi v prostor gledališča, spremeni. Tomažu. Moje tišine so tvoje tišine.

Livija Pandur

IGRA ZA DVA IGRALCA IN ENO URO. PRVA UPRIZORITEV TEATRA NA KULNU.
Kriminalka. Aktualno. Zanimivo. Prefinjeno.
Nataša Barbara Gračner in Vlado Novak v kriminalni zgodbi, za katero upamo, da ni tudi aktualna.
Zgodba o posamezniku, njegovi svobodi in državi.
Prva slovenska uprizoritev.

Najava predstave: Nataša Barbara Gračner • Najava predstave: Vlado Novak
TEATER NA KULNU. GLEDALIŠČE S SRCEM.
V Narodnem domu Maribor smo krizo, ki jo je na kulturnoumetniškem področju povzročil virus korone, sprejeli kot izziv. Preizpraševanje, kakšne prireditve je v teh negotovih časih smotrno načrtovati, da bi s čim manj ovirami in čim prej našle pot do občinstva, je obrodilo sadove in zasnovali smo nov cikel gledaliških dogodkov, pri katerem ne stavimo na velikost dvorane, bogato scenografijo in impresiven tehnični park, temveč na žlahtnost vsebine in neposrednost sporočila.

Rodil se je Teater na kulnu. Golo, morda celo malce surovo, a zato še kako pristno gledališče je našlo svoj kotiček v kleti Narodnega doma, v prostorih, iz katerih smo za vzpostavitev odra pred mnogimi leti morali najprej počistiti kupe premoga.
Teater na kulnu je gledališče brez blišča, a z velikim srcem, ki žari, kot je nekoč žarel premog v peči, ki je grela Narodni dom. »Gledališče od blizu«.
Kaj bo ponudilo? Pester nabor žanrsko raznolikih predstav, s široko paleto gledaliških poetik in govoric, vendar s skupnim imenovalcem, ki ga ob kvaliteti tvori intimen, pristen stik med igralcem in gledalcem.