Dino Pešut (1990) je eden najbolj uspešnih mladih hrvaških dramatikov, ki je med letoma 2012 in 2017 prejel pet nagrad Marin Držić hrvaškega Ministrstva za kulturo. Stadion Olympia je trilogija, meditacija na antično tragedijo, ki se začne s trkom nekega Zagrebčana z nekim Berlinom, metaforo za svet v vsem svojem plačljivem blišču. / Prvi del Erinije, deklice obupaje umeščen v gimnazijsko okolje, kjer se skupina šestih "prijateljev" sooči z novico, da je bila njihova prijateljica Marija posiljena. / Drugi del Diktatura obupase najbolj očitno naslanja na zapuščino antične tragedije. Izpisan je v verzu, prostem in sodobnem, polnem popkulturnih referenc, v njem se oglaša prvi pragledališki glas – zbor, ki ga v prvem delu le slutimo. / Tretji del Xoxo, obupje obsežna serija proznih fragmentov. Zbor niso več srednješolski opravljivci niti ni množični lik, temveč smo to mi vsi, po Pešutu nova generacija brez etiket, ki se drenjamo na porušenem Olimpu.

*****
Sklop: študentsko gledališče
Predstava bo na Komornem odru SNG Maribor, traja 1 uro 40 minut in nima odmora

Produkcija VIII. semestra DI, GLR, in DSU UL AGRFT
Premiera 2019

*****
Režiserka Maša Pelko
Dramaturg Jaka Smerkolj Simoneti
Scenograf Dorian Šilec Petek
Kostumografka Nina Čehovin
Avtor glasbe Jurij Alič
Oblikovalka svetlobe Mojca Sarjaš

Zasedba
Lina Akif, Borut Doljšak, Lucija Harum, Anuša Kodelja, Timotej Novaković, Ana Penca, Gregor Podričnik, Blaž Popovski, Beti Strgar, Matic Valič, Lovro Zafred

Mentorji
Dramska igra in gledališka režija izr. prof. Nataša Barbara Gračner, izr. prof. mag. Sebastijan Horvat
Dramaturgija izr. prof. dr. Tomaž Toporišič
Scenografija izr. prof. mag. Jasna Vastl
Kostumografija red. prof. Janja Korun, asist. mag. Tina Kolenik
Jezik in govor asist. dr. Nina Žavbi, doc. Alojz Svete, izr. prof. mag. Alida Bevk

*****
Po predstavi sledi pogovor z ustvarjalci.

Predstava je v slovenskem jeziku z nadnapisi v angleščini.

Univerzitetna knjižnica Maribor se z razstavo "Vidno in nevidno gledališče: v zapuščinah in zbirkah Univerzitetne knjižnice Maribor" poklanja stoletnici SNG Maribor, v katere zgradbi je med letoma 1921 in 1952 tudi domovala. Pripravila je razstavo v vseh treh razstaviščih in v uličnem prostoru, v Miklošičevi ulici, na poti med knjižnico in gledališčem. Z gradivom iz zapuščin in zbirk UKM predstavlja vidno, pa tudi manj vidno gledališko življenje.
Avtorice razstave so dr. Jerneja Ferlež, Gabrijela Kolbič, dr. Karmen Salmič Kovačič in dr. Vlasta Stavbar.
Razstava bo odprta 21. septembra ob 18. uri, s sklopu prireditve, ki jo ob svoji stoletnici prireja SNG. Na ogled bo do 26. oktobra.

Na odru je pet klovnov, ki hočejo narediti avantgarden neofašističen komad. So to morda igralci, ki še niso opazili, da so sami del fašističnega majndseta? Ali pa oboje hkrati, ker lahko obstajajo samo v svojem nasprotju, v nasprotju stvari? Če si prilastimo sredstva druge strani, njene mehanizme in miselnost, lahko čeznje napišemo nekaj novega, jih obrnemo v njihovo nasprotje. Pogajamo se z lastnimi strahovi, postanemo igrivi, celo v odnosu do stvari, ki se jih najbolj bojimo ali jim nasprotujemo, in šele ko jih vzamemo kot igro, jih razorožimo. Kaj pa, če bi o neofašistu razmišljali kot o sentimentalnem, ranljivem človeku, ki se sprašuje o resničnosti? V času, ko so vsi postali satirični, ko so si prilastili sredstva, kot so pretiravanje, provokacija, karikatura, polemiziranje, smo v gledališču primorani ta sredstva vzeti nazaj.

Boris Nikitin raziskuje meje med resničnostjo in fikcijo, dokumentom in njegovim ponaredkom, in te kategorije najraje požene v zrak. Poigrava se z retoriko in propagandističnimi sredstvi. Najprej se s fašistoidnim diskurzom na odru poistovetiš, nato te že spreletava srh, da si mu nasedel, potem se vprašaš, kako se je to zgodilo. Kakšna resničnost je pravzaprav reprezentirana na odru? Kategorije so zabrisane, vse je postavljeno pod vprašaj.

*****
Sklop: tekmovalni program
Predstava bo na Tribuni na Velikem odru SNG Maribor, traja 2 uri 20 minut in ima en odmor.

Produkcija: Slovensko mladinsko gledališče
Premiera: 28. marec 2019, zgornja dvorana Slovenskega mladinskega gledališča

Naslov izvirnika Das Gegenteil der Dinge

*****
Režiser Boris Nikitin
Dramaturg Goran Injac
Asistent režije/sorežiser Jan Krmelj
Kostumografinji in oblikovalki mask Vanja Djuran, Lea Bratušek
Izbor glasbe Boris Nikitin, Jan Krmelj
Avtor glasbenih aranžmajev in korepetitor Uroš Buh
Lektorica Mateja Dermelj
Prevajalki Tanja Petrič (iz nemščine v slovenščino), Urška Daly (iz nemščine v angleščino in iz angleščine v slovenščino )
Oblikovalec zvoka Marijan Sajovic
Svetovalec za posebne učinke Klemen Stare
Vodja predstave Gašper Tesner

Končna različica besedila je nastala v sodelovanju z ekipo.

Zasedba
Primož Bezjak
Janja Majzelj
Ivan Peternelj
Blaž Šef
Stane Tomazin

*****
O režiserju
Boris Nikitin (1979) je gledališki režiser in avtor, rojen v Baslu in sin ukrajinsko-slovaško-francosko-judovskih imigrantov. Piše in režira na mednarodni neodvisni gledališki sceni in v uveljavljenih institucionalnih gledališčih. Je pobudnik in umetniški vodja baselskega festivala It's The Real Thing. Zadnjih deset let se v svojih delih ukvarja z reprezentacijo in produkcijo resničnosti in identitete v politiki, gospodarstvu, religiji, osebnih zgodbah in v umetnosti. Njegova dela vedno raziskujejo zmuzljivo mejo med performativnim in iluzionističnim gledališčem, poudarjajo ambivalentnost in potencialnost, v kateri lahko na novo razmišljamo o individualnosti in sposobnosti delovanja. Leta 2017 je prejel nagrado J. M. R. Lenza za dramatiko, ki jo podeljuje mesto Jena.

O producentu
Zgodba Mladinskega se je začela l. 1955 in dosegla enega vrhuncev l. 2008 z naslovom Evropski ambasador kulture, ki ga je gledališču podelila Evropska komisija. V naših novih projektih se ukvarjamo z beleženjem simptomov družbe, ki jih prikažemo z ustreznimi performativnimi postopki. Pri tem javni prostor za nas postaja enakopravni prostor uprizoritve.

*****
Predstavi sledi pogovor z ustvarjalci v Medetaži SNG Maribor.

jezik je eden
telo je eno
življenje je eno
en dotik
en poljub
en dih
samo en
samo ti
samo jaz
samo on
samo moja ljubezen
moja golobica
samo ena
samo …

Mala Kline z metodološko natančno razvito plesno prakso izhaja iz gradnje nenavadnih odrskih podob, ki nikoli ne preidejo na raven razvidnega in nedvoumno strukturiranega odrskega znaka, ampak prej ustvarjajo specifična, pomensko pretočna in potentna ozračja, sestavljena iz konsistentnih in metodološko natančno organiziranih koreografskih organizmov. V predstavi Songu se posveča ljubezenskim temam, Song je "ljubezenska pesem, ki jo pišemo v vsakem izjavljanju".

*****
Sklop: spremljevalni program
Predstava bo v Lutkovnem gledališču Maribor, traja 55 minut in nima odmora.

Produkcija ELIAS 2069, Mercedes Klein s koproducenti: Pekinpah, Center kulture Španski borci/Zavod EN-KNAP, Platform 0090 Antwerpen, CUK Kino Šiška, Nomad Dance Academy (CoFestival)
Premiera: 27. 11. 2018, Španski borci

*****
Avtorica koncepta in koreografije Mala Kline
Avtorica kreacije in izvajalka Eftychia Stefanou
Oblikovanje prostora Petra Veber
Avtor glasbe in oblikovalec zvoka Nenad Sinkauz
Oblikovalec svetlobe in tehnični vodja Jaka Šimenc
Kostumografka Amanda Kapić
Tehnična pomoč Anže Kreč
Kreativni dialog Mesut Arslan
Izvršna producentka Ajda Kline

*****
O avtorici
Koreografinja, plesalka, filozofinja in plesna pedagoginja Mala Kline, ki že več let živi in ustvarja hkrati v Sloveniji in Belgiji, je eno najprepoznavnejših koreografskih imen svoje generacije. Izvrstna plesalka in performerka z obsežnim koreografskim opusom in metodološko natančno razvito plesno prakso ima za sabo izjemno plodno in mednarodno prepoznavno plesno pot, saj je v profesionalno polje sodobnega plesa vstopila že pri sedemnajstih letih. Njeno samostojno koreografsko delo vse od začetkov izhaja iz gradnje nenavadnih odrskih podob, ki nikoli ne preidejo na raven razvidnega in nedvoumno strukturiranega odrskega znaka, ampak prej ustvarjajo specifična, pomensko pretočna in potentna ozračja, sestavljena iz konsistentnih in metodološko natančno organiziranih koreografskih organizmov.
Njeno umetniško in teoretsko delo izvira iz prakse sanjanja. Sanjanje je izkustvena metoda, s katero telo razvije svoj gibalni tok iz čutnih podatkov, tako da slednje ves čas pretvarja v podobe. Na osnovi prakse Saphire®je Mala Kline razvila ustvarjalno in performativno prakso navzočanja, načina, s katerim se gibajoče telo razpre volji vznikajočih podob in njihovim afektivnim in pretvorbenim silam, da bi se tako ustvaril in razširil spekter gibalnega jezika med oblikovanjem telesnih dejanj v času.

Partner Platforma sodobnega plesa – Plesna izba Maribor, Zavod MOJA KREACIJA Maribor

V Somraku bogov je polje nemških političnih manipulacij (v času med požigom Reichstaga februarja 1933 in nočjo dolgih nožev junija 1934) premeščeno v intimni prostor družine železarskega mogotca Joachima von Essenbecka. Krizni čas, ko po hitrih postopkih umira stara Nemčija in se pod vodstvom novega kanclerja ustanavlja nova država, prikazuje usode članov družine von Essenbeck, ki se v prijemu zastrašujočega političnega režima spreminjajo v zločince. Po smrti barona Joachima člani družine von Essenbeck v okviru družinske borbe za nasledstvo jeklarne ne sprevidijo, da so samo lutke za izvrševanje višjega političnega načrta. S povezavo politike in intimnih manipulacij v odnosu do človeka Somrak bogov prikaže, kako je nacistična vlada manipulirala s svojimi prebivalci že leta pred začetkom druge svetovne vojne. Za novo vojno država potrebuje tako topove kot trupla in sovraštvo. Martin von Essenbeck bo tretjemu rajhu dal vso družino; drug za drugim bodo umirali po načelu: kdorkoli misli, da je močnejši od države, bo umrl naslednji. V tej državi namreč ni več prostora niti za družinsko skupnost. Država je družina! Martin bo prepojil in zaobjel ves sadizem družine von Essenbeck ter ji na koncu sodil sam.

*****
Sklop: tekmovalni program
Predstava bo v Stari dvorani SNG Maribor, traja 1 uro 40 minut in nima odmora.

Produkcija: Drama SNG Maribor
Premiera: 21. september 2018, Stara dvorana SNG Maribor

*****
Po filmskem scenariju Luchina Viscontija, Enrica Mediolija, Nicole Badalucca

Režiser Dalibor Matanić
Prevajalka Mojca Marič
Dramaturg Ivor Martinić
Scenograf Marko Japelj
Kostumograf Leo Kulaš
Lektorja Mojca Marič, Janez Bostič
Skladatelja Alen Sinkauz, Nenad Sinkauz
Oblikovalka svetlobe Vesna Kolarec

Zasedba
Baron Joachim von Essenbeck Miloš Battelino
Baronica Sophie von Essenbeck Nataša Matjašec Rošker
Martin von Essenbeck, njen sin Petja Labović
Friedrich Bruckmann, poslovodja v železarni von Essenbeck, ljubimec Sophie von Essenbeck Uroš Fürst k. g./ Vojko Belšak
von Aschenbach Kristijan Ostanek
Baron Konstantin von Essenbeck, Joachimov nečak, vdovec, član SA Davor Herga
Günther von Essenbeck, njegov sin Timon Šturbej / Matevž Biber
Herbert Thallman, Joachimov nečak Žan Koprivnik
Elisabeth Thallman, njegova žena Eva Kraš

*****
O režiserju
Hrvaški filmski in gledališki režiser Dalibor Matanić (1975) je diplomiral iz filmske režije na Akademiji dramske umetnosti v Zagrebu. Njegov filmski prvenec Blagajnica hoće na more je bil uspešnica (tri zlate arene na festivalu hrvaškega filma Pula 2000; nagrada breza za najboljšega režiserja debitanta, otvoril je 30. filmski festival New directors/new films v New Yorku; na festivalu Cottbus v Nemčiji je prejel nagrado na najboljšega evropskega režiserja debitanta). Leta 2002 je režiral odmevni film Fine mrtve djevojke, dramsko adaptacijo pa je Matanić nato leta 2013 postavil v zagrebški Gavelli. Film Fine mrtve djevojke je osvojil sedem nagrad na Puljskem filmskem festivalu 2002, vključno z veliko zlato areno za najboljši film. Posnel je izjemno odmevna filma: Kino Likain celovečerec Zvizdan, ki je prejel nagrade na prestižnih filmskih festivalih v Cannesu, Sarajevu, Puli in Kairu. Režiral je tudi TV serijo Novine in posnel več nagrajenih kratkih in dokumentarnih filmov.

O producentu
Slovensko narodno gledališče Maribor je največja kulturna in umetniška institucija v Sloveniji, ki pod eno streho združuje Dramo, Opero, Balet in Festival Borštnikovo srečanje. Vse od prve uprizoritve v slovenskem jeziku leta 1919, je imelo mariborsko gledališče velikansko umetniško in politično vlogo. Ohranja in razvija slovensko nacionalno identiteto in deluje kot pomemben steber slovenskega jezika. V svoji stoletni zgodovini je gledališče zaznamovalo ne samo mesto in njegovo okolico, ampak tudi celotno državo. Kot edino tovrstno profesionalno gledališče v Mariboru izpolnjuje povpraševanja različnih gledaliških občinstev. Še več, Drama mora zadovoljiti okuse in pričakovanja ljudi iz različnih socialnih in izobrazbenih struktur. Kljub temu, da Drama s svojim programom nagovarja tudi zelo specifične obiskovalce, je v glavnem fokusirana na širše občinstvo, predvsem na abonente. Vsako sezono Drama premierno uprizori šest do osem premier klasičnih in sodobnih dramskih besedil slovenskih in tujih avtorjev.

*****
Predstavi sledi pogovor z ustvarjalci v Medetaži SNG Maribor.

Navidezne možnosti tiho ubijajo. Posameznika napravijo pasivnega, spremenijo ga v tehnično sestavino (u)stroja. Lansirane možnosti človeka odtujijo od vsega, kar je zunaj ponudbe. Neobčutljiv postane na tem večnem partiju, kjer se nihče več ne počuti dobro. Katalonec je menda pravočasno pobegnil, če je sploh še živ. Ampak to niti ni pomembno. Ko namreč ozavestimo lastno vrtenje v krogu, se zmeraj porodi zamisel bega. Družba pa beg razume kot poraz, o katerem se ni prav pametno izrekati na glas.

Živimo v dobi svetovnega spleta; plavamo v neskončnem oceanu subjektivnih, interesnih, podtaknjenih informacij, ki omejujejo izbiro. Možnosti je sicer preveč, a nobena ne ponuja vsega, kar potrebujemo. Zato razkazujemo, kar nam pade na pamet, na kar samo za hip pomislimo … Ne pripovedujemo zgodb, prikazujemo kontinuirano stanje, preobloženo z informacijami. Tudi liki v predstavi niso dramski, dopuščajo pa, da se drama dogaja nekje drugje.

Avtorski projekt Katalonec, duhovita, avtentična in mladostno lucidna predstava, v kateri "igralci ne igrajo", kot pravi avtor in režiser, obravnava predvsem nerazumevanje razlogov za beg. Ali bežimo od samih sebe? Ali pa prav z begom ohranjamo identiteto? Temo umešča v študentsko stanovanje, v katerem je čas izgubil svoj pomen, kjer so problemi spregledani, neki nevidni prisotni pa ustvarjajo atmosfero večne lahkotne zabave. Kritiki projekt označujejo kot politični teater in navajajo izjavo enega od eskapističnih likov, ki se iskreno pritožuje: "Ljudje dragi, kaj vi veste, da meni ni nihče umrl v vojni."

*****
Sklop: spremljevalni program
Predstava bo na Malem odru SNG Maribor, traja 2 uri 45 minut in nima odmora.
Hrvaški jezik z nadnapisi v slovenščini.

Produkcija: Umetniška organizacija RUPER in Teatar &TD (HR)
Premiera 2018

*****
Režiser Ivan Penović
Dramaturginja Franka Perković
Scenograf Filip Triplat
Avtorja glasbe Karlo Mrkša, Filip Triplat
Oblikovalec svetlobe Elvis Butković
Avtor videa Ivan Penović
Grafična oblikovalca Miran Bašić, Otto Kušec
Fotografa Damir Žižić, Sanja Bistričić
Producent Danijel Popović

Zasedba
Matija Čigir, Domagoj Janković, Karlo Mrkša, Pavle Vrkljan, Bernard Tomić, Filip Triplat

Zanimivo monografijo, v kateri je poleg receptov predstavljenih 18 vrst fižola, kratka zgodovina rastline, na fižol vezani pregovori ter nekaj nasvetov za pripravo, shranjevanje in kuhanje, bo v okviru Knjižničnega cikla predstavila njena avtorica Andreja Škrabec. Na kratko bo povzela tudi kulturno dediščino vasi Hrovača ter izpostavila bogato narečno govorico ribniškega konca Slovenije.

Mlad par čaka na blagajni v Ikei, ko on njo nenadoma vpraša, če bi imela otroka. Vprašanje sproži verižno reakcijo, saj ni bila ona niti najmanj pripravljena nanj. Kaj prinaša prihodnost? Morata spremeniti način življenja? Kako, kdaj in kje sploh začeti pogovor o tem? Asociativni niz misli rezultira v pritrdilnem odgovoru. Ona reče ja. In vendar se s tem igra šele začne.
Pljuča (krstno uprizorjena 2011, objavljena 2012) prinašajo vpogled v neizprosno iskren sodoben ljubezenski odnos dveh tridesetletnikov, ki živita v nenehni negotovosti med izpraševanjem svojih vrednostnih meril in izpolnjevanjem osebnih ambicij. Kako zasnovati družino, če je treba najprej zaključiti študij in vzpostaviti uspešno kariero? Kako najbolje poskrbeti za otroka in kako ne izgubiti sebe? Ali je sploh družbeno odgovorno razmišljati o otroku v svetu političnih nemirov in globalnega segrevanja? Vprašanja se nalagajo v hitrem pulzu hiperrealističnega dialoga in vzpostavljajo nenavaden in kompleksen odnos med partnerjema, ki se nepričakovano znajdeta na pomembni življenjski prelomnici.
Duncan Macmillan je eden najzanimivejših glasov sodobne britanske dramatike. Deluje kot dramatik, režiser in performer, ustvarja za gledališče, film in televizijo (največ za BBC). Njegove igre pogosto režira Katie Mitchell. Pljuča so leta 2013 dobila nagrado za najboljšo igro na The Off West End Theatre Awards.

*****
Sklop: spremljevalni program
Produkcija SNG Drama Ljubljana

Predstava bo na Malem odru SNG Maribor, traja 1 uro 25 minut in nima odmora.
Premiera: 29. marca 2019, SNG Drama Ljubljana

*****
Režiser Žiga Divjak
Prevajalka Tina Mahkota
Dramaturginja Eva Kraševec
Scenograf Igor Vasiljev
Kostumografinja Tina Pavlović
Lektorica Tatjana Stanič
Avtor glasbe Blaž Gracar
Oblikovalci luči Žiga Divjak, Vlado Glavan in Igor Vasiljev

Nastopata
Nina Ivanišin in Vito Weis

*****
O režiserju
Žiga Divjak se je že v času študija gledališke režije na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo posvečal predvsem avtorskemu gledališču. Za trilogijo študentskih produkcij pod skupnim naslovom Tik pred revolucijo je prejel Prešernovo nagrado Akademije za gledališče, radio, film in televizijo. Po končani akademiji je v Slovenskem mladinskem gledališču režiral avtorski projekt Človek, ki je gledal svet, za katerega je na Festivalu Borštnikovo srečanje leta 2017 prejel nagrado za režijo, igralski kolektiv pa Borštnikovo nagrado za igro. V sezoni 2017/18 je bil vključen v rezidenčni projekt Nova pošta, v sklopu katerega je režiral avtorsko predstavo 6, ki je na Borštnikovem srečanju leta 2018 dobila nagrado za najboljšo uprizoritev. Trenutno končuje magistrski študij režije.

O producentu
SNG Drama Ljubljana je osrednje dramsko gledališče v Sloveniji z največjim, najprepoznavnejšim in najuglednejšim ansamblom, v katerem je trenutno 43 igralk in igralcev. Na repertoarju ima klasično, sodobno in eksperimentalno gledališko produkcijo.

Zijah Sokolović: LIJEVO, DESNO, GLUMAC

Zvrst: monokomedija

Režiser: Zijah Sokolović

Igra: Zijah Sokolović

William Shakespeare je rekel, da je “gledališče zrcalo resničnosti”, Antonen Arto je rekel, da je “resničnost zrcalo gledališča”. Če se v igralci pojavljajo v gledališču, potem je logično, da se igralci pojavljajo tudi v resnčnosti. Naša resničnost je gledališče v katerem vsi igramo in imamo vsak svojo vlogo. Aristotel je rekel, da “gledališče sestavljajo čas, prostor in delo”. Tudi naše življenje sestavljajo čas, prostor in delo. Naša resničnost je eno veliko gledališče. Miroslav Krleža je rekel: “Igra obstaja sama zase. Lahko jo uporabljamo v gledališču, na filmu in televiziji, lahko pa se uporablja tudi v vsakdanjem življenju.” Naša resničnost, naše življenje nista nič drugega kot ustvarjanje in igranje javnih ter osebnih vlog. Zijah A. Sokolović duhovito, filozofsko in kabarajsko, z nizom primerov in vzporejanjem resničnostne in gledališke umetnosti, občinstvo uči, da so igralci v svojem lastnem gledališču in da so lahko v svojem življenju tudi umetniki. Le svoje življenjske “drame” morajo analizirati gledališko “objektivno”.

Predstava se izvaja v bošnjaškem jeziku.

cena vstopnice – 11 eur

Predstava Ob zori za svojo osnovo jemlje hrepenenje po boljšem, bolj resničnem, bolj niansiranem, bolj smiselnem življenju, ki preveva izbrane Cankarjeve zgodbe. Štirinajstletna deklica, ki dela od sedmih do sedmih, sanjari o gozdu in rumeno pečenih tortah, šivilja, ki preživlja svoja onemogla starša, ob svojem ljubljenem sanja o tem, kako bo nekoč šivala zavese za njun skupni dom, gospa, ki kadi in pripoveduje, sanja o tem, da nekoč ne bo več utrujena, sestradani fantič sanja o velikem mestu in velikih knjigah in o tem, da bo nekoč imel vsaj toliko, da želodec utihne, utrujeni upornik sanja o tem, da nekje obstaja pravica … Vsaka izmed zgodb vsebuje trenutek, ko se zdi, da je vse mogoče, trenutek, ko jutranja zora obeta nekaj boljšega, neko svetlo prihodnost, trenutek, ko, četudi vkopan v blato, človek lahko leti. Ali jutranja zora lahko osvetli kaj več kot razrito blatno izbo, ko posveti v vsakdan ljudi na družbenem robu? Lahko pokaže več kot neizbežno realnost in ujetost tega dne, ki traja in traja in se širi tudi na druge dni, na stoletja, vse do danes? Telesa se menjajo, usode ostajajo enake.

*****
Sklop: tekmovalni program
Predstava bo v Stari dvorani SNG Maribor, traja 2 uri 10 minut in nima odmora.

Produkcija: Prešernovo gledališče Kranj
Premiera: 21. 12. 2018, Prešernovo gledališče Kranj

*****
Režiser Žiga Divjak
Dramaturginja Katarina Morano
Scenografka Tina Mohorović
Kostumografka Tina Pavlović
Lektorica Maja Cerar
Avtor glasbe Blaž Gracar
Oblikovalec svetlobe David Orešič
Oblikovalec maske Matej Pajntar

Zasedba
Ankina mati, Nekdo, Ženska 2, Gospa z rožami, Prodajalec oblek, Otrok, Gospa, ki pripoveduje, Mlad gospod, Mara Vesna Jevnikar
Ankin oče, Nekdo, Debeli blagajničar, Prodajalec trakov, Strojevodja, Natakar, Policist, Otrok, Oče (Šivilja), Ata, Gospod na trgu Peter Musevski
Ankina sestra, Dekle 2, Nekdo, Debela ženska, Prodajalec usnja, Otrok, Ona (Šivilja), Mama Vesna Pernarčič
Dekle 1, Nekdo, Slaščičar, Prodajalec čevljev, Otrok, Marko Blaž Setnikar
Anka, Minca Vesna SlaparDekle 3, Nekdo, Ženska 3, Zlatar, Otrok, On (Šivilja), Gospod župnik Aljoša Ternovšek
Pripovedovalec, Gospa Rieglova, Nekdo, Prodajalec klobukov, Otrok, Cerkovnik, Jernej Gregor Zorc k. g.

*****
Predstavi sledi pogovor z ustvarjalci v Medetaži SNG Maribor.

Okrogla miza v organizaciji Združenja dramskih umetnikov Slovenije (ZDUS)

Ob dnevu gledaliških ustvarjalcev bo Združenje dramskih umetnikov Slovenije predstavilo nekaj aktualnih projektov, ki izhajajo iz vsakdana samozaposlenih, zaposlenih in upokojenih članov ter članic združenja:
- Saša Pavček: Dosedanje delo ZDUS-a in Sklada Jerneja Šugmana
- Iva Babić: Predstavitev izsledkov ankete o zaposlenih igralkah in igralcih v javnih zavodih
- Mateja Pucko: Osebna priprava igralca
- Boris Mihalj: Ustanovitev zdravstvenega dispanzerja za ustvarjalce na področju kulture in umetnosti
- Barbara Skubic Položaj samozaposlenih članov in članic ZDUS
- Marko Simčič: Upokojeni člani ZDUS in medgeneracijsko sodelovanje
- Kim Komljanec: Skupina za dramatiko

Okrogla miza bo odprla tudi vprašanja o pogojih ustvarjanja slovenskih dramatikov in o njihovem izboljšanju ter o upokojenih članih ZDUS in medgeneracijskem sodelovanju.

Predstava Izumitelj na zemlji obeležuje 120. obletnico rojstva Antona Podbevška, katerega poezijo povezujemo z začetkom zgodovinske avantgarde na Slovenskem. S sledenjem notranjim napetostim njegove poezije si prizadeva odrsko aktualizirati Podbevškov "kozmični anarhizem", ki izraža silo neskončne ekspanzije roba mogočega. Če se ta sila v naslovni pesmi manifestira v želji po osvoboditvi potencialov, ki jih zatira nepravična ureditev človeške družbe, se po prestopu horizonta v kozmičnem prostoru zariše podobačloveka, ki je ujetnik samega vesoljstva. V čem bi bila lahko osvoboditev iz te ujetosti?

Poezija Antona Podbevška (1898–1981) je slovenskemu jeziku odprla nove prostore vizionarske govorice, do katere ni mogel nihče ostati indiferenten. Sodobniki, ki so bili nad njo in nad Podbevškovimi javnimi nastopi v Novem mestu in Ljubljani na začetku osupli, potem pa vse skupaj začeli pozabljati, kot bi šlo za travmo, so to poezijo pogosto dojemali kot eksces podob, ki učinkujejo kot bohotnost eksotičnega pragozda, v katerem se lahko izgubimo. Toda ob natančnem branju lahko kot eno njenih glavnih značilnosti odkrijemo izjemno preciznost in zgoščenost tudi v oblikovanju najmanjših pomenskih enot; pesnik je zmogel že s sopostavitvijo dveh besed pogosto vzpostaviti skrajno napetost in sprostiti maksimalno energijo. Podbevšek je bil v Sloveniji prvi, ki je s svojo poezijo napolnil gledališko dvorano. Razumel jo je kot poezijo, ki zase zahteva tudi gledališki oder. Predstava Izumitelj na Zemlji vrača to poezijo na oder. Podbevšek jo je na odru recitiral v svoji samoti, predstava Izumitelj na Zemlji pa hoče obuditi njegovo neponovljivo prezenco z novo odrsko govorico v zavesti, da poezija ni samo pesništvo, ampak je stanje duha.

*****
Sklop: tekmovalni program
Predstava bo na Tribuni na Velikem odru SNG Maribor, traja 1 uro 20 minut in nima odmora.

Produkcija: Anton Podbevšek Teater
Premiera: 29. november 2018, Anton Podbevšek Teater (Dvorana novomeške pomladi)

*****
Avtorica koncepta in režiserka Bara Kolenc
Dramaturg Miklavž Komelj
Avtor zvočna podoba Matevž Kolenc
Avtorja aranžmajev - adaptacija klavirskih skladb Marija Kogoja (Malenkosti) Matevž Kolenc in Sašo Vollmaier
Scenograf Marko Japelj
Koreografinja Bara Kolenc in izvajalci
Oblikovalec videa: Zack Sievers
Oblikovalki kostumov Špela Ema Veble in Nina Jagodic
Asistentka režije Ana Laura Richter
Lektor Jože Faganel
Oblikovalka kreativ: Eva Mlinar

Izvajalci in soustvarjalci
Andraž Jug, Leja Jurišić, Urban Kuntarič, Ana Pandur, Pavle Ravnohrib, Sašo Vollmaier

*****
O režiserki
Dr. Bara Kolenc je ustvarjalka na področju uprizoritvenih umetnosti in znanstvena raziskovalka na področju filozofije. Sprva je delovala kot koreografinja, sčasoma pa se je začela ukvarjati tudi z režijo in razvijati svoj gledališki jezik na presečišču telesa, besede in prostora. Je konceptualna umetnica, ki projekte zastavi kot večmedijske enote, v okviru katerih preizprašuje določene teme in njihovo umestitev v konkretno družbeno okolje. Doslej je ustvarila dvanajst celovečernih predstav, več dijaških predstav s Teatrom Pozitiv ter številne performanse, instalacije in videe. V letu 2018 je ustvarila predstavi Metamorfoze 4: Črne luknje v Slovenskem mladinskem gledališču in Izumitelj na zemlji v Anton Podbevšek Teatru. Največji uspeh je doživela predstava Metamorfoze 3: Retorika (v soavtorstvu z Atejem Tutto), ki je bila med drugim uvrščena v glavni program 53. festivala Theatertreffen v Berlinu. Za svoje delo je prejela številna priznanja in nagrade, nazadnje mednarodno pomembno nagrado Theatertreffen Stückemarkt Comission of Work 2016.

O producentu
Anton Podbevšek Teater (APT) je prva in najmlajša slovenska profesionalna gledališka institucija, ustanovljena in delujoča na področju Dolenjske in Bele krajine. Imenuje se po Antonu Podbevšku - prvemu slovenskemu avantgardistu in "frontmanu" umetniškega gibanja, iz katerega je zrasla prva slovenska umetniška avantgarda, imenovana "novomeška pomlad". Ime institucije govori o aktivni ontološki usmeritvi institucije. Znotraj gledališkega polja je ta usmeritev pot in raziskava znotraj pokrajin sodobne umetnosti, usmerjena v performativne, scenske, gibalne in zvočne raziskave, povezane z refleksijo etike v polju kritike ideologije vsakdanjega življenja. Osnovno poslanstvo APTa je razvijanje tistih produktivnosti vizualne kulture, ki izhajajo iz gledališča kot oblike misli, antagonizmov, razcepov, alienacije, ki skozi raziskavo tvegajo in to tveganje uprizarjajo v različnih žanrskih kodih, raznovrstnih uprizoritvenih zvrsteh, ki jih siceršnja "institucionalnost" teatrskega aparata pušča zunaj, vključno z intermedijskimi diskurzi in praksami.

Žanrska usmeritev APTa v mreži štirih lastnih premiernih produkcij je realizacija post-dramskega, glasbenega, plesnega in otroškega gledališča. Ker gre za programe sodobnih uprizoritvenih praks, so mnogi projekti preplet vseh štirih prvin in intermedijskih kodov.

*****
Predstavi sledi pogovor z ustvarjalci v Medetaži SNG Maribor.