Vabljeni na vodstvo po razstavi Sodobna slovenska ilustracija z ilustratorjem Damijanom Stepančičem, ki bo potekalo v soboto, ob 11.00 v Umetnostni galeriji Maribor. Ilustrator Damijan Stepančič (1969) je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Pri ilustraciji si prizadeva, da tako literarni kot tudi likovni del delujeta homogeno in kvalitetno ter tvorita celoto in s tem zadovoljita vse bolj zahtevne mlade bralce. Leta 2006 je sodeloval na Hrvaškem bienalu ilustracije v Zagrebu, prav tako pa je bil vsakokrat izbran tudi na Slovenski bienale v Ljubljani. Čeprav mlad, je za svoja dela prejel pomembne nagrade: 1999 nagrado za izvirne zamisli na Bienalu ilustracije v Ljubljani, 2000 in 2002 Smrekarjevo plaketo na Bienalu ilustracije v Ljubljani, 2003 in 2011 Levstikovo nagrado, 2010 uvrstitev na častno listo IBBY, 2010 Priznanje Hinka Smrekarja, 2011 priznanje zlata hruška kar za dve knjigi (za izvirno literarno in za poučno delo), 2012 nagrada Kristine Brenkove za izvirno slovensko slikanico.  Vodstvo po razstavi je brezplačno ob plačilu vstopnine.

Razstava je nastala v spomin fotografu Bogo Čerinu, ki je vrsto let pri ustvarjanju uporabljal  skrivnostne maske.

Razstavljajo Ivo Borko, Gorazd Golob, Iztok Kobal, Ivo Lorenčič,  Matjaž Martinčič, Simona Poglajen Martinčič, Štefi Praprotnik, Bojan Sobočan, Maja Šivec.

Galerija Media Nox in MKC Maribor med 13. julijem in 31. avgustom 2022 vabimo k ogledu razstave in ogled slik, objektov in zapisov avtorja Jura Samca z naslovom Absolutely, there is no pain in heaven.

Avstralsko-slovenski umetnik obravnava dve strukturi, ki označujeta meje prehodov: serijo drevesnih linij v avstralski prestolnici in dva od štirih kipov zmajev na betonskem Zmajskem mostu v Ljubljani. Razstava avstralsko-slovenskega umetnika Rena Gregorčiča (Melbourne, Avstralija) "Postavljeno na-mesto sonca" obravnava dve strukturi, ki označujeta meje prehodov: serijo drevesnih linij v zaščitnem pasu v avstralski prestolnici Canberra (mesto je v petdesetih letih 20. stoletja v celoti zasnoval ameriški arhitekt Walter Burley Griffin) in dva od štirih kipov zmajev na betonskem Zmajskem mostu v Ljubljani. Ukvarja se s kodifikacijo prehoda in načini pogajanj o fiksnih strukturnih sistemih. Vključuje video, fotogrametrijo in zvok, sama predstavitev pa se umešča kot odziv na arhitekturo Vetrinjskega dvora.