Vljudno vas vabimo na odprtje mednarodne razstave likovnih del nastalih na kresovanjih na umetniški domačiji Soraj.

V četrtek, 8. 6. 2023, te ob 19.00 vabimo v OBRAT – prostor umetnosti in participacije na Trgu revolucije 9 na otvoritev razstave kulturne zapuščine Marka Breclja "Preobrat na Trgu revolucije". Razstava je del programa Festivala Lent 2023 in bo na ogled do 14. julija 2023, vsak delavnik med 13.00 in 18.00. V nedeljo, ponedeljek, ... Read more

Vabljeni mladi 2023 je razstava umetnikov mlajše generacije, ki bo od 9. junija do 7. julija 2023 na ogled v Galeriji Media Nox.Razstava Vabljeni mladi je tradicionalna, letos že 22. razstava, ki jo vsakoletno organizira Društvo likovnih umetnikov Maribor (DLUM). Na njej se predstavljajo mladi, večinoma še neuveljavljeni, a perspektivni umetniki, ki jih je na podlagi njihovih prijavljenih del na natečaj izbrala strokovna komisija. Ta najboljšim med prijavljenimi ustvarjalci vsako leto podeli tudi nagrado in listine Primavera, ki izbranim prinese samostojno razstavo Primavera v Galeriji DLUM v prihodnjem koledarskem letu. Nagrada podpira talent, ustvarjalnost in drznost sporočanja.Razstavljajo: Ela Andlovic, Renato Arnejčič, Nina Auberšek, Vitjan Črešnar Štaus, Patrik Dvorščak, Pika Gačnik, Katarina Kolenc, Manca Kovačič, Tine Lisjak, Inês Matos, Janez Albert Novak, Lana Pastirk, Natalija Premk Jenič, Darja Remc, Mori Sikori, Iza Štrumbelj Oblak, Pika Terpin..Kuratorka: Kristina PrahOtvoritev razstave del izbranih mladih umetnikov natečaja Vabljeni mladi 2023 v organizaciji DLUM bo 9. 6. ob 18. uri v galeriji Media Nox. Razstava bo na ogled od 9. 6. do 7. 7. 2023. 9. in 10. 6. bo galerija Media Nox odprta od 18. do 22. ure, sicer pa od torka do petka med 10. in 14. ter med 15. in 18. uro, v soboto pa od 10. do 13. ure. Dobrodošli in vljudno vabljeni!

Borut Hribar je na mariborskem likovnem prizorišču kot kipar aktivno deloval predvsem v desetletju po drugi vojni, danes pa je le malo poznan. Otvoritev, 17. junij 2023, 19.00 Kustosinja: Andreja Borin, muzejska svetovalka Borut Hribar (1907–1983) se je rodil v Ljubljani, družina pa se je v Maribor preselila kmalu po prvi svetovni vojni. Bil je kipar samouk, ukvarjal pa se je tudi z umetno obrtjo, keramiko in fotografijo. Prvega likovnega pouka je bil deležen pri kiparju Francetu Ravnikarju (1886–1948), ki je služboval kot strokovni učitelj risanja na mariborski realni gimnaziji. V mariborskem likovnem življenju ga srečamo že pred drugo svetovno vojno: leta 1938 se je predstavil s keramiko, istega leta je prejel denarno nagrado za stiliziran grb Kraljevine Jugoslavije, leta 1939 pa je razstavljal s klubom likovnih umetnikov Brazda. Njegovi številni fotografski motivi so posnetki Pohorja in pohorskih planinskih koč. Njegova fotografija je večinoma dokumentarna, zasledimo pa tudi poskuse v umetniško-izrazni smeri med katerimi po kvaliteti izstopata makro fotografija in planinska fotografija iz tridesetih let 20. stoletja.

Borut Hribar je na mariborskem likovnem prizorišču kot kipar aktivno deloval predvsem v desetletju po drugi vojni, danes pa je le malo poznan. Otvoritev, 17. junij 2023, 19.00 Kustosinja: Andreja Borin, muzejska svetovalka Borut Hribar (1907–1983) se je rodil v Ljubljani, družina pa se je v Maribor preselila kmalu po prvi svetovni vojni. Bil je kipar samouk, ukvarjal pa se je tudi z umetno obrtjo, keramiko in fotografijo. Prvega likovnega pouka je bil deležen pri kiparju Francetu Ravnikarju (1886–1948), ki je služboval kot strokovni učitelj risanja na mariborski realni gimnaziji. V mariborskem likovnem življenju ga srečamo že pred drugo svetovno vojno: leta 1938 se je predstavil s keramiko, istega leta je prejel denarno nagrado za stiliziran grb Kraljevine Jugoslavije, leta 1939 pa je razstavljal s klubom likovnih umetnikov Brazda. Njegovi številni fotografski motivi so posnetki Pohorja in pohorskih planinskih koč. Njegova fotografija je večinoma dokumentarna, zasledimo pa tudi poskuse v umetniško-izrazni smeri med katerimi po kvaliteti izstopata makro fotografija in planinska fotografija iz tridesetih let 20. stoletja.

Natalija Juhart Brglez, ki v umetniški prostor vstopa z inovativnim pogledom izvijanja perspektive, v svojih grafičnih serijah redefinira znane podobe mest v novo prostorsko realnost. Najprej Benetke in Pariz, nato Ljubljana in sedaj tudi Maribor! Otvoritev: sobota, 17. junij 2023, 20.00 Kustosinja: Breda Kolar Sluga S skrbno premišljenimi in večpomensko »uporabljenimi« likovnimi prvinami, kot so krog, šrafure, predvsem pa črta in barva se v spretnem izmikanju objektivno dogovorjenega odpira osebnemu doživetju. Zakaj je definicija prostora danes tako pomembna, komu pripada, ali je javen, zaseben, ženski? Avtorica se jasno vzpostavlja kot graditeljica in stvariteljica, vendar točko pogleda z gledalcem vred vselej spretno tudi pozicionira kot del celote. Natalija Juhart Brglez še dodaja: »Želim doseči občutek pomiritve ob dejstvu, da smo si različni in da stvari doživljamo na več različnih načinov«. Med atrakcijami mesta in osebnim mapiranjem projekt Nepredvidljiva mesta posamezniku omogoča, da odškrne kotiček mesta Maribor in ga prestavi v svoj dom. Na voljo je serija 6 različnih motivov v tehniki sitotiska, ki jih lahko poljubno sestavimo.

Razstava Sladki protokoli predstavlja štiri projekte umetnic in umetnikov mlajše generacije, ki so v letih 2021 in 2022 nastali v okviru programa U30+ Zavoda za sodobne umetnosti Aksioma. otvoritev: petek, 23. junij 2023, 19.00 Avtorice in avtorji: FaceOrFactory, Tamara Lašič Jurković, Dorijan Šiško, Andrej ŠkufcaKustos: Jure Kirbiš Umetniška dela platforme FaceOrFactory (Eva Smrekar, Aljaž Rudolf) ter umetnic in umetnikov Tamare Lašič Jurković, Dorijana Šiška in Andreja Škufce so po samostojnih predstavitvah v Aksiominem projektnem prostoru tokrat prvič sopostavljena v zaokroženo celoto. Razstava tako ponudi kompleksnejše branje posameznih del, ki pa v medsebojnem dialogu vzpostavljajo prostor za poglobljeno refleksijo družbenih, političnih, ekonomskih in estetskih fenomenov in transformacij v post-digitalni dobi. V pričujoči razstavi avtorji in avtorice naslavljajo vzporednice med mikroorganizmi in družbenimi strukturami, igrifikacijo ekonomskih in drugih družbenih procesov, problematiko ideologije pozitivnega mišljenja znotraj stalnega stanja krize ter konflikta med zlorabo neobnovljivih naravnih virov in okoljskimi zahtevami po zmanjševanju rasti – fenomene in transformacije, ki jih za potrebe lastnega ohranjanja generira kapitalizem.