Razstave

Ko slišimo za Stalag XVIII D, običajno najprej pomislimo na tragične usode sovjetskih vojnih ujetnikov, a v tem nemškem taborišču za vojne ujetnike se je pričenja tudi neverjetna zgodba Johna Denvira, novozelandskega desetnika, ki je konec leta 1941 od tam pobegnil ter postal partizan in borec Šercerjeve brigade.

Mladinski kulturni center Maribor (MKC Maribor) se tudi letos pridružuje pobudi Ministrstva za kulturo, ki 3. december, rojstni dan slovenskega pesnika Franceta Prešerna, imenuje Ta veseli dan kulture. Odprta bosta Galerija Media Nox in Kulturni inkubator.Čeprav je letos 3. december nedelja, bosta odprta tako Galerija Media Nox na Židovskem trgu, kot tudi razstavišče Kulturnega inkubatorja na Koroški cesti. V Galeriji Media Noy bo na ogled razstava Jesen 2023, pod katero so se podpisali študenti oddelka za likovno umetnost na mariborski Pedagoški fakulteti, in razstavišče Kulturnega inkubatorja pa vabi na ogled razstave Jaz, dekonstruirano, ki je prva samostojna razstava mlade umetnice Nike Tomažič.Galerija media Nox: jesen 2023Nedelja, 3. december: 10:00 - 16:00Oddelek za likovno umetnost Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru izvaja študijski program likovna pedagogika na prvi in drugi stopnji, ki omogoča bodočim likovnim pedagogom pridobivanje kompetenc za uspešno likovno pedagoško delo v različnih okoljih. O RAZSTAVI: Študentje v času študija razvijajo identiteto likovnega pedagoga, ki povezuje likovno ustvarjalni vidik in pedagoški vidik. Rezultate svojega likovno ustvarjalnega dela predstavijo na semestralni razstavi ob koncu zimskega in poletnega semestra. Najkakovostnejša likovna dela, ki predstavljajo ustvarjalni presežek študentov preteklega študijskega leta pa študentje že vrsto let razstavljajo v Galeriji Media Nox. Razstava je na ogled do 6. decembra, več informacij je na voljo tukaj. kulturni inkubator: jaz, dekonstruiranoNedelja, 3. december: 10:00 - 16:00Nika Tomažič je glavna nagrajenka Poziva za najboljši študentski intermedijski umetniški projekt 28. Mednarodnega festivala računalniške umetnosti v letu 2022. Kot nagrado je umetnica dobila možnost samostojne razstave v letu 2023 v razstavišču Kulturnega inkubatorja.O RAZSTAVI: Jaz, odsev in identiteto obkrožajo številne napetosti in zapleti. Doživljanje Jaza kot kontinuirano in enotno entiteto je le iluzija. Jaz je mnogoteri, zapleten in večplasten, vselej spreminjajoča se mešanica misli in izkušenj, ki znotraj interakcij neprestano, spet in spet sočasno soustvarja tako sebe kot tudi drugega. Je kompleksna konstrukcija z množico stanj in vidikov, ki so si pogosto nasprotujoči. Ogledalo in njegove spremljajoče metafore odseva nosijo lažen potencial za razkrivanje Jaza, kajti niso namreč orodja zasebnega in neposrednega samodostopa do svobodnega in samostoječega Jaza, temveč kompleksni družbeno oblikovani objekti, ki nam razkrijejo posredne in dvoumne Jaze, ki so znani samo z drugimi. Čeprav v odsevih iščemo potrditev svoje identitete, ogledalo odseva Jaz, ki ni v celoti Jaz. Jaz v odsevu postane objekt za druge v družbenem kontekstu, kar privede do želje po samonadzoru, da tako drugi ne bi bili podvrženi našemu nediscipliniranemu in neznanemu Jazu. V dvorani ogledal vidimo svoj Jaz, ki se odseva in lomi v množici ljudi, ki nas obkroža.Razstava je na ogled do 6. decembra, več informacij je na voljo tukaj.

Odprtje razstave Natalije Juhart Brglez: Geometrijski sprehodi; raziskovanje mestne krajine. Petek, 12. januar 2024, ob 19. uri v razstavišču artKIT. V svojih delih umetnica raziskuje urbani prostor. Analizira ga skozi oči sprehajalca, ki se v določen kraj vrača in ga raziskuje skozi množico arhitekturnih posebnosti, geometrijskih struktur ali ornamentov. Posamezne zgoščene detajle kompozicijsko sestavlja s ponavljajočimi geometrijskimi elementi v prostorsko zaokrožene panoramske ali vedutne celote, hkrati pa se spogleduje z ustvarjanjem prostora, pri čemer združuje in lomi več perspektiv in pogledov na enem mestu. Precizno, skoraj arhitekturno risbo mesta združuje z barvnimi površinami in prostorskimi linijami. Tako podobo že znanega mesta predstavi z novimi poudarki, anomalijami in zrcalnimi podobami. Osnova vsakega njenega dela je natančna risba, ki jo nato nadgradi še v klasični grafični tehniki globokega tiska, jedkanici in akvatinti oziroma njuni kombinaciji, v zadnjih letih tudi v tehniki sitotiska. Hkrati ustvarja tudi šivano risbo, pri čemer z uporabo črne niti raziskuje različne kvalitete, ki jih ta ponuja.