Razstave

DLUM se pridružuje številnim kulturnim prireditvam v podporo ukrajinskemu narodu, ki se legitimno in pogumno bori za svobodo in pravico do lastne državnosti. Nedavno tega so tako v okviru Beneškega bienala odprli razstavo z naslovom This is Ukraine: Defending Freedom.  Kurator: Mario Berdič Codella Pobuda za razstavo v DLUM je prišla s strani člana DLUM Zorana Ogrinca, ki je sorodno razstavo, ob sodelovanju ukrajinskih likovnic in likovnikov, organiziral v galeriji Kavka v Tisnikarjevi domačiji v Mislinji. Na razstavo v organizaciji DLUM se je prijavilo 26 članic in članov DLUM, sodeluje pa tudi 26 ukrajinskih likovnih umetnic in umetnikov, ki dokazujejo, da njihove ustvarjalnosti ne more ustaviti nobena diktatura ali nasilje. Likovna dela, s katerimi prijavljene likovnice in likovniki sodelujejo, so tako slogovno kot motivsko in tematsko skrajno raznovrstna, saj segajo od neposrednega ali simbolnega upodabljanja nasilja in smrti, pa vse do neokrnjene narave in pozivov k medsebojnemu spoštovanju in iskreni ljubezni. Žal je ta nesmiselna vojna v Evropi postala neposredna grožnja za jedrski spopad, kar dokazuje blaznost vseh nosilcev oboroževalne tekme, saj vsi vemo, kakšne so posledice takšnega spopada na globalni ravni, namesto, da bi si prizadevali za dobrobit celotnega človeštva in materialna sredstva vlagali v pridelovanje hrane in ohranjanje okolja. Pričujoča razstava s svojim pozivom k miru v Ukrajini sega tako še globje in širše čez meje trenutnega spopada na evropskih tleh. Članice in člani DLUM:Ernest Artič, Bogdan Čobal, Matjaž Duh, Aleksandra Farazin İpek, Erna Ferjanič, Irena Gajser, Nataša Grandovec, Milena Houška Pavlin, Senad Ilazi, Zdravko Kokanović – Koki, Zmago Kovač, Jasna Kozar, Zoran Ogrinc, Samo Pajek, Marko Pak, Polona Petek, Vojko Pogačar, Luka Popič, Branimir Ritonja, Janez Rotman, Lucija Stramec, Maja Šivec, Stojan Špegel, Simona Šuc, Mira Uršič, Oto Vogrin. Umetnice in umetniki iz Ukrajine:Leo Adam, Oleksii Chebyk, Konstantin Chernyawsky, Myroslav Dedyshyn, Oleksii Ghievyshev, Stas Kadochnikov, Oleg M. Kirieiev, Tetiana Kopytova, Natalka Korf-Ivaniyk, Viktor Kortun, Oleksii Kulakov, Aleksandra Kyryllova, Sofi Law, Maria Loniuk, Antoni Maslyk, Tatiana May, Roman Miroshicenko, Irina Potapenko, Oleksii Revilka, Lesya Rigorcuk, Leonid Storozhuk, Nikita Titov, Vira Ustianska, Andrey Voznicki, Evgen Zaborovsky, Tetyana Zaytseva. Ogled je možen:  

Razstava ob jubilejnem tridesetem Festivalu Lent. Razstava bo na ogled do 15. 6. 2022. Nekoč je bil – siv. Ne, ne Maribor – četudi ob omembi sivine marsikateremu Mariborčanu spomin še vedno naslika tisto razvpito Štihovo puščavo. A sivina, o kateri teče beseda tukaj, je sivina na fotografijah prvih festivalskih dogodkov. Kajti tri desetletja nazaj, ko je ekipa Narodnega doma Maribor prvič zavzela nabrežje Drave in ga pred začudenimi očmi Mariborčanov spremenila v oder, so bile fotografije še črno-bele. In redke. Danes, ko se po zaslugi mobilnikov vsakodnevno utapljamo v fotografijah vsega in vsakogar, si to le težko predstavljamo. Dejstvo je, čeprav je bil premierni Festival Lent zelo odmeven dogodek in »prvi multimedialni festival«, kot so ga opisali v Večerovem članku leta 1993, da je za njim ostala le peščica fotografij. Zato nas je toliko bolj razveselilo, ko smo leta 2019 pridobili tudi posnetke Večerovih fotoreporterjev, saj je za te posnetke dolgo časa veljalo, da so izgubljeni.  Te črno-bele spomine na prvi festival bomo na razstavi, ki bo od 16. maja do sredine junija na ogled v Ulici škofa Maksimilijana Držečnika, postavili ob bok sodobnim foto utrinkom in tako izrisali zgodbo Festivala Lent skozi tri desetletja.  To je zgodba o mestu, ki se je tudi s pomočjo festivalskega dogajanja otreslo pregovorne sivine, se umestilo na zemljevid festivalskih mest, z isto mero ponosa gostilo svetovne glasbene zvezdnike in ponudilo odre domačim ustvarjalcem, se obiskovalcem od blizu in daleč predstavilo v najboljši luči, Mariborčanom vseh generacij pa pokazalo, da je v njem lepo živeti.In je zgodba o festivalu, ki že tri desetletja skrbi, da so mariborska poletja polna glasbe, gledališča, plesa, radovednosti, ustvarjalnosti, druženja in – barv!