Razstave

Si predstavljate, da vaš dežnik, babičin recept ali star košček mila postanejo del muzejske zbirke? Pridružite se projektu Muzej okusov in soustvarite edinstveno virtualno zbirko, kjer vsak predmet pripoveduje svojo zgodbo o sladkem, slanem, kislem, grenkem ali pikantnem spominu. Sodelujte v treh korakih: 1. Izberite predmet, ki vas povezuje z okusom. 2. Fotografirajte ga in napišite zgodbo o njegovem pomenu. 3. Pošljite prispevek preko obrazca. Muzej okusov je sodoben projekt Pokrajinskega muzeja Maribor, ki združuje preteklost in sedanjost z inovativnimi pristopi. Njegov osrednji cilj je raziskovanje, interpretacija in doživljanje okusov, ki so nosilci spominov in pomemben del kulturne dediščine.

Odprtje samostojne razstave Gale Čaki: Pokrajina notranjega jaza Vljudno vabljeni na odprtje samostojne razstave slikarke Gale Čaki Pokrajina notranjega jaza, ki bo v petek, 21. marca 2025, ob 19. uri v prostoru za umetnost KiBela. Njena dela buhtijo od energije, kot bi umetnica prelivala svojo notranjost na platna, ki izžarevajo umetničino ustvarjalno ekspresijo. Intenzivna osebna čustva z odločnimi, a tudi prefinjenimi in nežnimi zamahi potez čopiča usmeri v slikanje, kar opravlja tako vehementno, da bi njen pristop označili tudi za ambientalni performans ali akcijsko slikarstvo.

S čopičem skozi čas: Eduard Lind in življenje mariborskih meščanov V Kinu Partizan, ki je del Pokrajinskega muzeja Maribor, je na ogled izjemna postavitev, posvečena življenju in delu Eduarda Linda (1827–1904), priznanega mariborskega slikarja druge polovice 19. stoletja. Ob obeležitvi 120. obletnice njegove smrti razstava prinaša edinstven vpogled v bogat opus portretista, ki je mojstrsko ovekovečil podobe mariborskega meščanstva ter postal pomemben kronist svojega časa. Slikarska tehnika Eduarda Linda, ki slovi po foto-realistični natančnosti, mu je omogočila, da je konkuriral celo sodobni fotografiji. Njegovi portreti županov in uglednih meščanov, ki so delovali v ključnih mestnih institucijah, so danes pomemben del mariborske dediščine. Poleg portretov je ustvarjal tudi sakralne podobe, krajine in restavratorska dela, kar ga uvršča med vsestranske umetnike svoje dobe. Postavitev razstave je zasnovala dr. Valentina Bevc Varl, kustodinja in umetnostna zgodovinarka, ki je v večletnem raziskovanju Lindove zapuščine razkrila številne nove vidike njegovega dela. Posebno vrednost razstavi dajejo štiri doslej neznana Lindova dela, ki so zdaj prvič na ogled javnosti. Razstavo dopolnjuje monografija Eduard Lind, slikar mariborskega meščanstva (1827–1904), ki razkriva fascinantne podrobnosti iz njegovih osebnih beležnic in celovit pregled njegovega ustvarjanja. Razstava je na ogled od torka do sobote, med 10. in 18. uro.

Odprtje samostojne razstave Marka Tuška: Opazovanje Vabljeni na odprtje samostojne razstave Opazovanje slovenskega umetnika, slikarja, oblikovalca in fotografa Marka Tuška, ki bo v petek, 28. marca 2025, ob 18. uri v razstavišču artKIT. Marko Tušek gradi in ustvarja umetniška dela, ki so odvrgla platno kot nosilec slike in se razvila v trodimenzionalno ploskovno blaginjo slikarskega telesa. Pogled nas popelje v prostorske zlate sledi, pri čemer nas telesa slik nagovarjajo s svojo vizualno življenjsko silo, estetsko jakostjo raznoterih reliefnih lepot in stilne kompozicijske barvitosti elementov.

Maja Šivec je k razstavi povabila nekaj fotografov, ki jih je spoznala na svoji 25 letni poti raziskovanja akt fotografije. Fotografinja Maja Šivec vselej odkriva nove fotografske načine pripovedi, izbrane motivike se loteva načrtovano in raziskovalno. Vse od prvih serij fotografij golih nosečnic jo zanima nenavadnost motiva. Golo telo, telo žensko in moško, prikazuje zelo neposredno, brez nepotrebnega zakrivanja, brez sramu. Telo je zanjo vselej zanimiv objekt, večinoma z direktno ali asociirano erotično konotacijo. Kot avtorica, ki s svojimi umetniškimi fotografijami vselej preseneča. Tokrat je k razstavi z naslovom Fotografija nas povezuje povabila le nekaj fotografov, ki jih je spoznala na svoji 25 letni poti raziskovanja akt fotografije. Na razstavi razstavljajo fotografi iz Slovenije, držav bivše Jugoslavije, Koreje in Japonske. Razstavljajo: Alan Kosmač, Alenka Mužar, Aleš Žiberna, Anita Kirbiš, Barbara Gregurič Silič, Boris Božić, Branko Benčin, Branko Teršek, Dejan Kalezić, Dejan Sklopić, Drago Metljak, Dušan Živkić, Faruk Ibrahimović, Georg Supanz, Geza Lennert, Hanmo Yang, Hedvika Gumilar, Herman Čater, Igor Debevec, Imre Szabo, Ivo Borko, Jana Ajlec, Janja Cizelj, Janez Kukec, Jani Novak, Jure Kravanja, Karolina Vugrinec, Leon Canzutti, Ljubo Cenčič, Maja Šivec, Maja Špendal, Matej Krašovic, Matjaž Martinčič, Mojca Cvirn, Nataša Segulin, Nino Peček, Primož Trček, Relja Eraković, Robert Tominc, Sakuma Yasuo, Silvo Zalar, Simon Petrovič, Stanko Abadžić, Stojan Kerbler, Štefi P. Borko, Tatjana Pregl Kobe, Teodor Venigerl, Tibor Avra, Tomo Jeseničnik, Uroš Zavodnik, Urška Gradišnik in Yoko Arachi.

Otvoritev razstave Preslišani bo 6. maja ob 18.00 v Vodnem stolpu.  Viktorija Potočnik in Brane Širca sta ustvarjalna dvojica, ki ju je naključno povezala njuna likovna pripoved, stkana v polju eksistencialno obarvane figuralike. Njune podobe opozarjajo na vse tiste, na katere smo kot družba pozabili, jih spregledali ali preslišali. Oba ustvarjalca povezuje globoka empatija, ki se zrcali v želji, da bi prav vsak posameznik imel možnost osmislitve, saj bomo le na ta način lahko kot družba zaživeli v sožitju. Gledalca, ki se znajde sredi prostorske razstavne postavitve, se predstavljena tematika zlahka dotakne, saj se zdi, da tudi s svojo fizično umeščenostjo postaja eden izmed upodobljencev, kar predstavlja učinkovito vstopno točko identifikacije. Množica nemih figur Viktorije Potočnik in Braneta Širce namreč potrpežljivo čaka, da se v nas sproži val sočutja in predrami glas nevidnih, preslišanih in pozabljenih. Kustodinja Irma Brodnjak Firbas Viktorijo Potočnik, nekdanjo poslanka ter županja, pedagoginja in humanitarka je v zadnjih letih svoj angažiran glas prelila v likovno govorico. Sprva se je izražala v risbi in grafiki, nato pa intenzivneje v kiparskem mediju. Pri slednjem je izbrala glino, material, domač tudi njeni rojstni Prlekiji. V elegantne, manieristično razpotegnjene ženske figure je vnesla širok spekter čustev – v njihovi zamaknjenosti in ranljivosti zaslutimo osamljenost, otožnost, obup, pa tudi upor, vztrajnost, pogum in upanje. Njene ženske figure nastajajo posamično ali v paru, v razstavnih postavitvah pa se zdi, da strnjene v množico nastopajo kot branilke človeškega dostojanstva. Med številnimi skulpturami, ki jih je Potočnikova doslej ustvarila, najdemo tudi torze, konstitutiven in zelo pomenljiv del njenih najnovejših stvaritev pa so rupture, ki jih asociativno doživljamo kot rane, metaforično pa nakazujejo na izgorelost ter duhovno izpraznjenost. V prispodobi pa ravno ta izvotljenost človeške figure daje možnost za nove vsebine in drugačne pristope, zlasti v smislu odmika od banalnosti in površnosti. Brane Širca velja za izrazito angažiranega likovnega umetnika, katerega slikarski, grafični in kiparski cikli izkazujejo izjemno senzibilnost do družbenih neravnovesij. Navdih za slikarsko serijo Pariške silhuete (2017) je umetnik dobil v času bivanja v pariškem ateljeju Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov. Slikarski objekti so nastajali na osnovi fotografskega beleženja uličnega vrveža anonimne množice ljudi, ki preplavlja ulice, bulvarje in trge francoske prestolnice. Utrip, ki ga je Širca iskal skozi objektiv, pa poleg živahne dinamike urbanega vsakdanjika razkriva tudi manj prijetne plati sodobnega, s potrošniško logiko prežetega življenja. In ravno tovrstno bivanjsko plastenje predstavlja jedro njegovega likovnega raziskovanja. Podobe ljudi je avtor s poudarjeno konturo prenesel na večjo papirnato podlago, za likovne nosilce je uporabil napihljive papirnate vreče, namenjene zaščiti blaga med transportom. Pred nami se torej izrisujejo anonimne figure, zamrznjene v času in prostoru. Figure Širca zgovorno prikaže v belih (duhovno razvrednotenje) ali črnih silhuetah (eksistencialna teža), z močnimi plakatnimi odtenki barvnih prog pa v dela vnaša potrošniško estetiko. Gledalca, ki se znajde sredi prostorske razstavne postavitve, se predstavljena tematika zlahka dotakne, saj se zdi, da tudi s svojo fizično umeščenostjo postaja eden izmed upodobljencev, kar predstavlja učinkovito vstopno točko identifikacije. Množica nemih figur Viktorije Potočnik in Braneta Širce namreč potrpežljivo čaka, da se v nas sproži val sočutja in predrami glas nevidnih, preslišanih in pozabljenih.