100+
Vrhunci iz Zbirke UGM
UGM, Strossmayerjeva 6
29. avgust 2020 - 12. september 2021
kustosinja: Breda Kolar Sluga
umetniki: Stojan Batič, Fran Berneker, Janez Bernik, Bogdan Borčić, Mirko Bratuša, Ida Brišnik Remec, Andrej Brumen Čop, Karla Bulovec Mrak, Dragica Čadež, Ivan Čargo, Avgust Černigoj, Sandi Červek, Bogdan Čobal, Vuk Ćosić, Lojze Dolinar, N.+ S. Dragan, Štefan Galič, Alenka Gerlovič, Gustav Gnamuš, Bojan Golija, Darko Golija, Franjo Golob, France Gorše, Samuel Grajfoner, Ivan Grohar, Anton Gvajc, Marina Gržinić, Miran Mišo Hochstätter, Zdenko Huzjan, Božidar Jakac, Rihard Jakopič, Viljem Jakopin, Marko Jakše, Matija Jama, Zmago Jeraj, Karel Jirak, Jurij Kalan, Žiga Kariž, Maks Kavčič, Metka Kavčič, Stojan Kerbler, Dušan Kirbiš, Polde Klančar, Ivana Kobilca, Gabrijel Kolbič, Slavko Kores, Gojmir Anton Kos, Ivan Kos, Franc Košar, Rudolf Kotnik, Marko A. Kovačič, France Kralj, Tone Kralj, Anka Krašna, Metka Krašovec, Stane Kregar, Zmago Lenardič, Lojze Logar, Miha Maleš, Mariborski krog, Živko Marušič, Mario Marzidovšek, Franc Mesarič, France Mihelič, Zoran Mušič, Will Nettleship, Elsa Oeltjen Kasimir, Jan Oeltjen, Lajči Pandur, Ludvik Pandur, Nikolaj Pirnat, Elda Piščanec, Zora Plešnar, Silvester Plotajs Sicoe, Tadej Pogačar, Marko Pogačnik, Veno Pilon, Oton Polak, Marij Pregelj, Mira Pregelj, Nataša Prosenc Stearns, Marjan Remec, Oto Rimele, Rudolf Saksida, Jakob Savinšek, Maksim Sedej, Andrej Skrbinek, Mojca Smerdu, son:DA, Lojze Spacal, Franjo Stiplovšek, Avgusta Šantel ml., Janez Šibila, Aina Šmid, Nika Špan, Tanja Špenko, Jože Šubic, Jurij Šubic, Lojze Šušmelj, Jože Tisnikar, Slavko Tihec, Fran Trantnik, Ante Trstenjak, Drago Tršar, Aleksandra Vajd, Petra Varl, Jana Vizjak, Milan Vojsk, Ivan Zajec, Andrej Zdravič, Vlasta Zorko, Ivan Žabota in Zdenka Žido
Doživite atraktivni preplet ikoničnih del avtoric in avtorjev iz Zbirke UGM, ki sega od Ivane Kobilce do dvojca son:DA! Kako se je nemirno 20. stoletje odslikavalo v klasičnih medijih, kot so slikarstvo, kiparstvo, risba in grafika, ter v sodobnejših medijih, kot so fotografija, video in prostorske postavitve, od vstopa v modernizem do njegovega izteka, s posebnim poudarkom na ustvarjalnosti severovzhodne Slovenije? Odgovore poiščite na razstavi več kot stotih vrhuncev iz Zbirke UGM.
Zbirka Umetnostne galerije Maribor, osrednje ustanove za umetnost 20. in 21. stoletja v regiji, pripada mestu in ljudem, ki živijo v njem. V letu, ko v Mariboru praznujemo 100 let organizirane likovne dejavnosti, vse Mariborčanke in Mariborčane pozivamo, da z obiskom razstave potrdite pomen Zbirke UGM. Pripadnost zbirki lahko vsak obiskovalec izkaže tako, da svojo prisotnost zabeleži z obarvanjem enega izmed 10.000 obrisov na velikem plakatu v avli galerije.
Pridružite se nam na enem izmed štirih otvoritvenih vodstev v avgustu in septembru s katerimi bomo zaradi smernic Nacionalnega inštituta za javno zdravje nadomestili večjo otvoritev. Skupaj poskrbimo za varen obisk! Več o prvih vodstvih tukaj.

100 let organizirane likovne dejavnosti v Mariboru
UGM Kabinet, Strossmayerjeva 6
26. februar – 18. april 2021
otvoritev: petek, 26. februar 2021, 12.00, Instagram (v živo) + Facebook (posnetek)
kustosinja: Breda Kolar Sluga
umetniki: Egon Baumgartner, Karl Coronini, Ifigenija Cozzi, Viktor Cotič, Rajmund Hamböck, Ljudmila Janovsky, Ivan Janovsky Karlovič, Tomaž Janžekovič, Hedvika Kiffmann, Erna Klein Bros, Štefan Kobylanski, Ivan Kos, Franc Krajnc, Špelca Mladič, Ivan Napotnik, Rita Passini, Josip Peteln, Oskar Pistor, Violetta Rosmanit, Mirko Sadar, Friderik Avgust Seebacher, Vera Simonič Blumenau, Franjo Stiplovšek, Avgusta Šantel, Nande Vidmar, Jože Vokač, Josip Tscharre, Ivan Žabota
Konec burnega leta 1920 je bil Maribor prizorišče »prve umetniške razstave«. Pobudo je podal slikar Viktor Cotič, slavnostno pokroviteljstvo pa prevzel general Rudolf Maister. V mestu, ki je po razpadu Avstro-Ogrske in nastanku kraljevine južnoslovanskih narodov doživljalo silovite etnične in socialne spremembe, je to bil svojevrsten podvig, katerega cilj je bil prikazati kulturno podobo zdaj slovenskega mesta, povezati in organizirati likovne ustvarjalce vseh narodnosti, slojev ali stanov ter v javnosti prebuditi zanimanje za likovno umetnost.
Razstava, na kateri je 28 umetnikov in umetnic pokazalo več kot 180 del, je v mestu sprožila vrsto pomembnih novosti: ustanovljeno je bilo prvo likovno društvo, natisnjen prvi umetniški katalog; v medijskih odzivih so prvič problematizirali razstavne zasnove; pričelo se je govoriti o umetniškem trgu in likovnem izobraževanju; takoj po otvoritvi se je pokazala tudi nuja po stalnem razstavnem prostoru in prvi likovni zbirki slovenske moderne umetnosti, ki bi bila javnosti na voljo v trajni obliki.
S to razstavo je likovno življenje končno postalo del mariborskega javnega življenja. Še več, po odprtju I. razstave se v našem mestu delovanje na področju likovne umetnosti kljub težavam in zastojem ni več ustavilo, zato razstavo upravičeno štejemo kot začetek kontinuiranega organiziranega delovanja na področju likovne umetnosti. Razstava je odlična priložnost, da predstavimo zanimive začetke, hkrati pa tudi, da ob jubileju potegnemo črto in premislimo, kaj smo v 100 letih dosegli.

Razstava likovnih del učiteljev in nekdanjih dijakov ob 70. jubileju II. gimnazije Maribor
UGM Kabinet, Strossmayerjeva 6
Razstava na spletu
Otvoritev: 17. marec
organizator: II. gimnazija Maribor
Razstava združuje likovne ustvarjalce vseh generacij, med katerimi so Nika Arnuš, Nika Autor, Matija Bobičić, Urban Breznik, Marko Damiš, Stojan Grauf, Gregor Harih, Rok Horvat, Miha Horvat, Rado Jerič, Samo Kramberger, Anka Krašna, Brane Lazič, Ksenija Nedoh Lazič, Irena Majcen, Boštjan Mesarec, Polona Petek, Ajda Podgorelec, Gregor Pratneker, Oto Rimele, Brina Steblovnik, Natalija Šeruga Golob, Dorijan Šiško, Nuša Štiglic, Simona Šuc, Jože Šubic, Mira Uršič, Sanja Zamuda, Nada Zidarič, Janja Kosi in Matjaž Wenzel.
Mnogo teh je svojo umetniško pot začelo prav na II. gimnaziji Maribor, kjer so jih v spodbudnem ustvarjalnem okolju spremljali izjemni likovni pedagogi in priznani umetniki: Natalija R. Črnčec, Zdravko Jerkovič, Gabrijel Kolbič, Ivan Kos, Rudolf Kotnik, Janez Pristavec, Mirjana Rukavina, Nina Šulin, Rudi Uran, Zlatko Zei in Vlasta Zorko. Sprehod skozi slogovni razvoj od sredine 40. let prejšnjega stoletja do danes spremljajo raznolike zvrsti umetniškega izraza, ki jih avtorji predstavljajo v malem formatu.

MKC Maribor in konS - platforma za sodobno raziskovalno umetnost med 24. marcem in 12. aprilom vabita v prostore galerije Media Nox na ogled razstave stripa Moramo se pogovoriti, UI avtoric Dr. Julie Schneider in Lene Kadriye Ziyal.
“
Bodo čez trideset let vse neprijetno delo za nas opravili roboti? Ali pa nas bodo pokorili, da bomo postali podredljivi sužnji?
Razprave o tem, kako bo umetna inteligenca (UI) spremenila naša življenja, se gibljejo med tema skrajnostma. Ni dvoma, da bo sprememba dramatična. Mogoče je zdaj ravno pravi čas, da se začnemo vmešavati.
Moramo se pogovoriti, UI je pionirski stripovski esej o UI , ki vabi na ilustrirano potovanje skozi razsežnosti in implikacije inovativne tehnologije, saj obravnava pomembne možnosti in tveganja, povezana z UI. Kot razstavni material smo stripu doslej razprli strani v Ljubljani (Aksioma), v Novi Gorici (v okviru festivala Pixxelpoint) ter v Mariboru (v sklopu konS MODUL-a na 26. MFRU).
Za vse vedoželjne in radovedne je zagotovljen tudi brezplačen izvod!
O AVTORICAH
Dr. Julia Schneider je neodvisna svetovalka za umetno inteligenco in članica znanstvenega odbora združenja eksoskeletne industrije VDEI Association of the Exoskeleton Industry e.V. Doktorirala je iz ekonomije na svobodni univerzi v Berlinu (Free University of Berlin). Delovala je kot postdoktorska raziskovalka na področju empiričnih raziskav trga dela in inovacij ter kot višja podatkovna strateginja.
Lena Kadriye Ziyal je del kolektivno upravljane agencije za vsebine in grafično oblikovanje Infotext v Berlinu. Ustvarja oblikovalske koncepte, infografike, ikone in ilustracije.

V času, ko se je zgodilo nezamisljivo in se je kolesje sveta nenadoma zaustavilo, si dom & svet in svet & dom še nikoli nista bila hkrati tako blizu in tako daleč.
Skupinska prodajna razstava brez osrednje teme je ad hoc odziv na ta vmesni, čudno nepredvidljivo-neobvladljivi čas, ko smo vsi skupaj, a vsak zase (doma in v svetu) ter ko je vizualna umetnost bivala predvsem virtualno.
Razstava predstavlja dela 31 vodilnih umetnic in umetnikov vseh generacij, ki delujejo v našem lokalnem (domačem) prostoru, iz njega izhajajo ali uhajajo (v svet). Njeno izhodišče je serija grafik (natančneje: grafičnih listov) iz konca 19. stoletja, ki prikazuje reprodukcije znanih in manj znanih svetovnih umetniških del. V času nastanka je grafična mapa služila kot prenosnik znanja, kot vmesnik med domom in svetom. Danes, v tej apokaliptični sezoni 2020/2021, so v vsako posamezno grafiko poljubno intervenirali izbrani umetniki.

Gostja letošnje tretje Rezidence za družbene spremembe (1. 4.–30. 4. 2021) je performerka Anja Bezlova s KD Priden možic. Umetnica bo na rezidenci raziskovala in ustvarjala formo cabareta v sodelovanju s Kolektivom ZIZ (Društvo ZIZ). Rezidentka bo v Mariboru ustvarjala v mesecu aprilu, ko bo javnosti predstavila tudi rezultat ustvarjalnega procesa - otroška pripovedna predstava za dva klovna, kalimbo in občinstvo ter cabaret točko v sodelovanju s Kolektivom ZIZ.
Anja Bezlova (uradno Završnik) je ulična in cirkuška performerka, ki je izobraževanje začela pri Nataliji in Ravilu Sultanovu v okviru Buffeto Laboratorija Smeha in Šole uličnega gledališča Ane Monro ŠUGLA, od leta 2011 – 2014 pa se je izobraževala v International school of Theater Creation HELIKOS v Firencah. Je članica gledališke skupine Globus Hystericus, ki gostuje po vsej Evropi in je letos dobilo nagrado URBana LJUBLJana za najboljšo slovensko ulično predstavo.

MKC Maribor v sodelovanju s platforma konS, Mednarodnim festivalom računalniške umetnosti, Kreativnim inštitutom Maribor in Ustanovo Fundacija Sonda vsak drugi ponedeljek v mesecu vabimo na video dialog notranjega prostora z zunanjim, ki ga bo možno spremljati v izložbah Kulturnega inkubatorja na Koroški ulici 18.
Serija vizualnih večerov #drugiVJponedeljek prinaša ustvarjalne intervencije gibljivih slik v javni prostor skozi redni program umetniških del, ki razvijajo in vzpostavljajo audio-vizualno skupnost ter mrežo lokalnih, regijskih, nacionalnih in mednarodnih avtorjev_ic. V Kulturnem inkubatorju bomo tako vsak drugi ponedeljek v mesecu gostili VJ umetnika oz. umetnico, ki bo svoje delo predstavljala obiskovalcem mestnega jedra in tako prispevala k vsebinski revitalizaciji Koroške ulice.
V sklopu tretje edicije dogodka #drugiVJponedeljek se bo z interaktivno instalacijo Riši s faco premierno predstavila intermedijska umetnica Monika Pocrnjić namenjena skupnostnem ustvarjanju svetlobne kompozicije v izložbi, ter vabi k igrivem raziskovanju in eksperimentiranju z digitalno risbo.
Instalacija je sestavljena iz web-kamere, računalnika in projektorja. Zajema sliko v realnem času, s pomočjo odprtokodnega programa Processing zaznava obraze in jih spremeni v »čopiče« za generiranje likovnih elementov in risanje vzorcev na projekcijo v izložbi.
O AVTORICI
Monika Pocrnjić je diplomirana likovna pedagoginja/intermedijska umetnica. Rada riše, izdeluje elektronska vezja in ustvarja interaktivne instalacije. Je tudi članica skupnosti Spajkalčki, ki v Inkubatorju razvija zanimive delavnice za intermedijske pustolovce.
Grafika: Monika Pocrnjić