100+ / VRHUNCI IZ ZBIRKE UGM
UGM 6 Strossmayerjeva ulica Maribor, Upravna enota Maribor, 2000 Slovenia100+
Vrhunci iz Zbirke UGM
UGM, Strossmayerjeva 6
29. avgust 2020 - 12. september 2021
kustosinja: Breda Kolar Sluga
umetniki: Stojan Batič, Fran Berneker, Janez Bernik, Bogdan Borčić, Mirko Bratuša, Ida Brišnik Remec, Andrej Brumen Čop, Karla Bulovec Mrak, Dragica Čadež, Ivan Čargo, Avgust Černigoj, Sandi Červek, Bogdan Čobal, Vuk Ćosić, Lojze Dolinar, N.+ S. Dragan, Štefan Galič, Alenka Gerlovič, Gustav Gnamuš, Bojan Golija, Darko Golija, Franjo Golob, France Gorše, Samuel Grajfoner, Ivan Grohar, Anton Gvajc, Marina Gržinić, Miran Mišo Hochstätter, Zdenko Huzjan, Božidar Jakac, Rihard Jakopič, Viljem Jakopin, Marko Jakše, Matija Jama, Zmago Jeraj, Karel Jirak, Jurij Kalan, Žiga Kariž, Maks Kavčič, Metka Kavčič, Stojan Kerbler, Dušan Kirbiš, Polde Klančar, Ivana Kobilca, Gabrijel Kolbič, Slavko Kores, Gojmir Anton Kos, Ivan Kos, Franc Košar, Rudolf Kotnik, Marko A. Kovačič, France Kralj, Tone Kralj, Anka Krašna, Metka Krašovec, Stane Kregar, Zmago Lenardič, Lojze Logar, Miha Maleš, Mariborski krog, Živko Marušič, Mario Marzidovšek, Franc Mesarič, France Mihelič, Zoran Mušič, Will Nettleship, Elsa Oeltjen Kasimir, Jan Oeltjen, Lajči Pandur, Ludvik Pandur, Nikolaj Pirnat, Elda Piščanec, Zora Plešnar, Silvester Plotajs Sicoe, Tadej Pogačar, Marko Pogačnik, Veno Pilon, Oton Polak, Marij Pregelj, Mira Pregelj, Nataša Prosenc Stearns, Marjan Remec, Oto Rimele, Rudolf Saksida, Jakob Savinšek, Maksim Sedej, Andrej Skrbinek, Mojca Smerdu, son:DA, Lojze Spacal, Franjo Stiplovšek, Avgusta Šantel ml., Janez Šibila, Aina Šmid, Nika Špan, Tanja Špenko, Jože Šubic, Jurij Šubic, Lojze Šušmelj, Jože Tisnikar, Slavko Tihec, Fran Trantnik, Ante Trstenjak, Drago Tršar, Aleksandra Vajd, Petra Varl, Jana Vizjak, Milan Vojsk, Ivan Zajec, Andrej Zdravič, Vlasta Zorko, Ivan Žabota in Zdenka Žido
Doživite atraktivni preplet ikoničnih del avtoric in avtorjev iz Zbirke UGM, ki sega od Ivane Kobilce do dvojca son:DA! Kako se je nemirno 20. stoletje odslikavalo v klasičnih medijih, kot so slikarstvo, kiparstvo, risba in grafika, ter v sodobnejših medijih, kot so fotografija, video in prostorske postavitve, od vstopa v modernizem do njegovega izteka, s posebnim poudarkom na ustvarjalnosti severovzhodne Slovenije? Odgovore poiščite na razstavi več kot stotih vrhuncev iz Zbirke UGM.
Zbirka Umetnostne galerije Maribor, osrednje ustanove za umetnost 20. in 21. stoletja v regiji, pripada mestu in ljudem, ki živijo v njem. V letu, ko v Mariboru praznujemo 100 let organizirane likovne dejavnosti, vse Mariborčanke in Mariborčane pozivamo, da z obiskom razstave potrdite pomen Zbirke UGM. Pripadnost zbirki lahko vsak obiskovalec izkaže tako, da svojo prisotnost zabeleži z obarvanjem enega izmed 10.000 obrisov na velikem plakatu v avli galerije.
Pridružite se nam na enem izmed štirih otvoritvenih vodstev v avgustu in septembru s katerimi bomo zaradi smernic Nacionalnega inštituta za javno zdravje nadomestili večjo otvoritev. Skupaj poskrbimo za varen obisk! Več o prvih vodstvih tukaj.
RAZSTAVA: SAŠA BEZJAK / VEZENKE
UGM shop 6 Strossmayerjeva ulica Maribor, Upravna enota Maribor, 2000 SloveniaSamosvoja in provokativna Saša Bezjak tokrat v UGM Šopu predstavlja Vezenke, serijo vezenih risb na tekstilu manjšega formata.
Saša Bezjak / Vezenke
UGM Šop, Strossmayerjeva 6
Spletna otvoritev: petek, 29. januar 2021, 12.00
Facebook (posnetek)
Razstava bo na ogled: 29. januar 2021–14. marec 2021
torek-nedelja: 10.00-18.00
Kustosinja: Breda Kolar Sluga
Po izobrazbi slikarka in kiparka je, kot pravi sama, svojo pot utrla prav skozi risbo, ki je nastajala impulzivno in v velikih količinah. Od leta 2005 je pričela črto raziskovati tudi s pomočjo vezene niti. Nit, ki predira podlago, je postala poligon za premišljevanje o likovnih elementih, barvi, prostoru in potezi, hkrati pa tudi o socialnem prostoru tistih, ki tokrat niti vlečejo – ženskah. Za njeno ustvarjanje je bistveno iskanje prvinskosti, hkrati pa tudi nenehno grajenje odnosov med ljudmi. V 15 letih je nastala obsežna in izjemno odmevna serija Vezenin velikih formatov, ki jih avtorica obeša neposredno na stene ali v prostor. Motivno so najbolj odmevni Poljubi, kjer sta dva obraza povezana na svojstven način. Avtorico pa nezmotljivo prepoznamo po njeni pripovedni neposrednosti.
Razstavljena dela povezujejo več serij, ki večinoma nastajajo kot plod sodelovanja med umetnico in njeno mamo. Najprej na tkanini nastane risba, nato vezenina. Skupaj pa preizkušata barvo niti, gostoto in tempo vezene poteze, učinke različnih risarskih podlag ter materialnost reciklaže historičnih prtičkov. Motivno so ti prtički blizu vezeninam velikih formatov. Nekoliko drugačni so trakci z vezenimi refreni: »Po srcu sem punkerca, rockerca in hardcorovka. To je glasba, ki me žene že 35 let. Na dopustu sem vrtela glasbo in prepisovala naslove skladb. 2016 sva s projektom vezenja začeli tudi s prijateljico in ti trakci so delo njenih rok.«
»Umetnost ljubim, ker mi najprej omogoča spoznavanje same sebe in zatem komunikacijo z občinstvom in odzive. Zaradi umetnosti mi prihajajo na pot ljudje, ki me presenečajo s svojo bitjo. V delih, ki nastajajo, sem ves čas iskrena in odkrita, ker je to edino, kar znam.« Odlična priložnost, da svoje bližnje razveselite s pravim darilom.
Saša Bezjak (rojena leta 1971 v Mariboru) je leta 1999 pod mentorstvom profesorja kiparstva Darka Golije diplomirala iz likovne pedagogike na Pedagoški fakulteti v Mariboru, leta 2001 pa pod mentorstvom profesoric Metke Krašovec in dr. Nadje Zgonik iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Tam je zaključila tudi magistrski študij kiparstva pri profesorju Luju Vodopivcu. Od leta 2002 je samozaposlena v kulturi. Leta 2013 ji je Univerza v Mariboru podelila naziv strokovne sodelavke za predmetno področje specialne didaktike. Že desetletje kot mentorica pripravlja likovne delavnice za mladino in odrasle. Ukvarja se z risbo, sliko, kipom, vezenino, likovnimi akcijami in poučevanjem. Predstavila se je na 70 skupinskih in 56 samostojnih razstavah. Od leta 2006 živi in ustvarja v Gornji Radgoni.
RAZSTAVA: S04E02_KRIZOLOGIJA: APLICIRAN PRISTOP
Galerija Media Nox 12 Židovska ulica Maribor, Upravna enota Maribor, 2000 SloveniaGalerija Media Nox in študentska pop-up galerija 7:069 vabita na otvoritev razstave S04E02_KRIZOLOGIJA: Apliciran pristop.
Razstava bo na ogled od 17. 2. do 18. 3. v prostorih galerije Media Nox.
Tema te razstave, ki je tako kot večina današnjih kulturnih dejavnosti zaznamovana z večno negotovostjo in odprtostjo za nenadne spremembe, pod nesigurnimi pogoji teh skoraj normaliziranih izrednih razmer, z omejenim dostopom do virov sicer tako pogostim za umetnost in z neštetimi praktičnimi vprašanji - seveda izhaja in je navdihnjena s trenutno krizo; kako se odzvati naglo in ukrepati hitro, kako biti učinkovit s tem, kar imaš, kako se prilagoditi situaciji negotovosti, ko se prihodnost začasno ustavi in je vse kar ostane vsakdan.
Več informacij: S04E02_KRIZOLOGIJA: Apliciran pristop
Delovni čas galerije Media Nox:
torek-petek: 10.00-14.00 in 15. 00-18.00
sobota: 10. 00-13.00
100 LET ORGANIZIRANE LIKOVNE DEJAVNOSTI V MARIBORU
Instagram (v živo) + Facebook (posnetek) (map)100 let organizirane likovne dejavnosti v Mariboru
UGM Kabinet, Strossmayerjeva 6
26. februar – 18. april 2021
otvoritev: petek, 26. februar 2021, 12.00, Instagram (v živo) + Facebook (posnetek)
kustosinja: Breda Kolar Sluga
umetniki: Egon Baumgartner, Karl Coronini, Ifigenija Cozzi, Viktor Cotič, Rajmund Hamböck, Ljudmila Janovsky, Ivan Janovsky Karlovič, Tomaž Janžekovič, Hedvika Kiffmann, Erna Klein Bros, Štefan Kobylanski, Ivan Kos, Franc Krajnc, Špelca Mladič, Ivan Napotnik, Rita Passini, Josip Peteln, Oskar Pistor, Violetta Rosmanit, Mirko Sadar, Friderik Avgust Seebacher, Vera Simonič Blumenau, Franjo Stiplovšek, Avgusta Šantel, Nande Vidmar, Jože Vokač, Josip Tscharre, Ivan Žabota
Konec burnega leta 1920 je bil Maribor prizorišče »prve umetniške razstave«. Pobudo je podal slikar Viktor Cotič, slavnostno pokroviteljstvo pa prevzel general Rudolf Maister. V mestu, ki je po razpadu Avstro-Ogrske in nastanku kraljevine južnoslovanskih narodov doživljalo silovite etnične in socialne spremembe, je to bil svojevrsten podvig, katerega cilj je bil prikazati kulturno podobo zdaj slovenskega mesta, povezati in organizirati likovne ustvarjalce vseh narodnosti, slojev ali stanov ter v javnosti prebuditi zanimanje za likovno umetnost.
Razstava, na kateri je 28 umetnikov in umetnic pokazalo več kot 180 del, je v mestu sprožila vrsto pomembnih novosti: ustanovljeno je bilo prvo likovno društvo, natisnjen prvi umetniški katalog; v medijskih odzivih so prvič problematizirali razstavne zasnove; pričelo se je govoriti o umetniškem trgu in likovnem izobraževanju; takoj po otvoritvi se je pokazala tudi nuja po stalnem razstavnem prostoru in prvi likovni zbirki slovenske moderne umetnosti, ki bi bila javnosti na voljo v trajni obliki.
S to razstavo je likovno življenje končno postalo del mariborskega javnega življenja. Še več, po odprtju I. razstave se v našem mestu delovanje na področju likovne umetnosti kljub težavam in zastojem ni več ustavilo, zato razstavo upravičeno štejemo kot začetek kontinuiranega organiziranega delovanja na področju likovne umetnosti. Razstava je odlična priložnost, da predstavimo zanimive začetke, hkrati pa tudi, da ob jubileju potegnemo črto in premislimo, kaj smo v 100 letih dosegli.