Lumina

Čeprav narava pozimi spi, v našem parku ni čisto tako. Ko se zimsko sonce spusti za vrhove in mesto zajame tema, se naš park, ki je skozi dan takšen kot vsi ostali, spremeni v pravcati mali čarobni vrt. Na plan pokukajo najrazličnejša skrivnostna bitja ter s svojo svetlobo začarajo Magdalenski park. Na vhodu v vrt nas bo pozdravilo Svetleče cvetje ter nas povabilo, da pokukamo med krošnje ter poiščemo Kresničke, Moherčice, Nočnika in »špinačo«, ki nam bo posredovala sporočilo v Morsejevi kodi.

A v čarobnem vrtu ne bomo odkrivali samo skrivnostnih prebivalcev, ampak se bomo podali tudi na odkrivanje samega sebe. Preko “Portala do sebe” boste ugotovili, da se delček čarobnosti skriva v vsakem izmed nas, le podati se morate na pot in odpreti svoje srce. In, ko bomo že res utrujeni, nas bo Zalin Cikel popeljal v svet premikajočih senc in nežne glasbe, ki se skrivajo pod belo kupolo.

Se srečamo v čarobnem vrtu, polnem barv, svetlobe in skrivnostnih bitij.

– – –
𝗦𝘃𝗲𝘁𝗹𝗲č𝗲 𝗰𝘃𝗲𝘁𝗷𝗲
»Le živeti ni dovolj, imeti moramo sonce, svobodo in majceno cvetlico.« Hans Christian Andersen

Čarobni vrt ne bi bil tako čaroben, če v njem ne bi bilo cvetlic. In ker slednjim zimski čas ni najbolj naklonjen, smo se odločili, da jih naredimo kar sami ter jih delimo z vami. Pričakale vas bodo že na vhodu v čarobni vrt ter vas povabile, da pogumno vstopite in spoznate preostale prebivalce. No, tudi naše cvetlice niso čisto navadne, posute so namreč s čarobnim prahom, da ponoči svetijo in nam kažejo pot. Pisano cvetje, narejeno iz recikliranih materialov, bo v sicer pusto in sivo zimo prineslo nekaj razigranosti ter barvitosti, ki jo v temnih zimskih dneh pogosto pogrešamo.

Mentorica: Maja Pegan; udeleženci poletnega programa Zveze prijateljev mladine Maribor.

𝗞𝗿𝗲𝘀𝗻𝗶č𝗸𝗲
Kresničke so utrinki, ki so našli svojo pot do Zemlje.

Se še spomnite nestrpnega čakanja, da je v poletnih dneh končno padel mrak in smo se kot otroci navdušeni podali v iskanje kresničk? Te male žuželke so v nas prebudile otroško radovednost in navdušenje. Ko smo kakšno ujeli, je bilo nekaj posebnega. Lovljenje kresničk smo prerasli, a ostali so lepi spomini, ki jih bomo v čarobnem vrtu pripeljali nazaj. Te male, svetleče pikice, narejene iz recikliranega materiala, se bodo skrivale v čarobnem vrtu ter nas z malo nostalgije popeljale nazaj v naše otroštvo.

Mentorica: Maja Pegan; udeleženci poletnega programa Zveze prijateljev mladine Maribor.

𝗣𝗼𝗷𝗲𝗷 𝗷𝗼, č𝗲 𝗻𝗲, 𝗯𝗼š 𝘀𝗹𝗮𝗯𝗼𝗸𝗿𝘃𝗻𝗮
Med imaginarnim in realnim, med javnim in zasebnim, med preteklostjo in sedanjostjo …

Monika Pocrnjić je intermedijska umetnica, hekerca in likovna pedagoginja. Rada riše, spajka in predeluje uporabne predmete ter jih sestavlja v instalacije za performativne namene. Njena svetlobna instalacija z naslovom »Pojej jo, če ne, boš slabokrvna«, je skrivnosten objekt v obliki žarnice na drevesu ter je plod raziskovanja vpliva svetlobnih naprav na dojemanje vrta in telesa. Skrb za zdravje je postala pomembna tema v vsakdanjem življenju posameznika in družbe. Vizualna predstavitev sporočil je poenostavljena in kodirana v Morsejevi kodi.
Utripajoča led dioda v raztopini špinače in alkohola posreduje sporočila v Morsejevi kodi:

»Nimaš rada špinače?«
»Popaj obožuje špinačo.«
»Pojej jo, če ne, boš slabokrvna.«
»Potrebe po železu in kalorijah se ob težji fizični obremenitvi povečajo.«
»S pravilno izbiro prehrane lahko preprečimo pomanjkanje železa v telesu.«
»Vitamin C povečuje absorpcijo železa.«
»Kava in čaj zmanjšata absorpcijo železa v telo.«
»Imam med zobmi špinačo?«
Delo ponuja premislek o načinu zapisa in prenosa informacij, ki so v sedanjosti drugače kodirane, kot so bile v preteklosti.

Mentorica: Monika Pocrnjić; udeleženci poletnega programa Zveze prijateljev mladine Maribor.

𝗠𝗼𝗵𝗲𝗿č𝗶𝗰𝗲
Ko pade tema, zaživijo Moherčice.

Moherčic ne najdete nikjer drugje, saj živijo le v našem čarobnem vrtu. Toda nikar ne skrbite, čeprav jih še niste videli, jih boste v našem vrtu hitro opazili in prepoznali.
Moherčice so prostorska instalacija v eksterierju, sestavljena iz mrežaste površine, od koder izraščajo abstrahirana telesa, ki se naseljujejo v gručah. Površina njihovih teles je prekrita z UV aktivno barvo, ki zaživi le v temi v parku, med drevesi. Telesca manjših dimenzij se z nitmi povezujejo med seboj in s površino, iz katere rastejo. Občutek mehkobe naseljuje njihov neaktiven gib in svetloba, ki jo oddajajo, jih pošilja med različne svetove.

Avtorica: Nina Šulin

𝗡𝗼č𝗻𝗶𝗸
Med krošnjami ujemi nočnega metulja.

Tako, kot ima leto štiri letne čase, ima metulj štiri življenjske cikle. Njegovo življenje se začne kot jajčece, ki se spremeni v gosenico, ta postane kokon in iz njega se na koncu razvije metulj ter s tem zaključi svoje popotovanje. Njegovo spreminjanje oblik za mnoge kulture simbolizira človeško dušo ter spremembe in preobrazbe, ki jih vsi mi doživljamo v svojem življenju.
Tudi v našem čarobnem vrtu boste lahko našli metulja, in to ne le kateregakoli, ampak nočnika. To so tisti metulji, ki na plano pokukajo ponoči, so nekoliko manj pisani od svojih dnevnih bratov in sester, a zato nič manj zanimivi. Ste denimo vedeli, da nekateri nočni metulji letijo tudi, ko je temperatura pod lediščem? Ali pa, da se nekateri v svojem kratkem življenju sploh ne hranijo in koristijo energijo, ki so jo nabrali, ko so bili še gosenice? Seveda je nočnik iz našega čarobnega vrta posebne vrste, lahko bi celo rekli, da je malce čaroben. Čeprav kot ostali prebivalci vrta zaživi ob temi in se skrije ob prvem svitu, pa ima kljub temu rad svetlobo. Tako zelo, da jo nosi s seboj in s tem poskrbi, da ga lahko v trdi temi hitreje najdemo. Zato odprite oči, pokukajte med krošnje in prepričani smo, da ga boste našli.

Avtorica: Maja Pegan

𝗣𝗼𝗿𝘁𝗮𝗹 𝗱𝗼 𝘀𝗲𝗯𝗲
Čarovnijo življenja si krojimo sami.

Prihaja zima, dnevi se krajšajo in korona je še vedno tukaj, zato se vedno pogosteje znajdemo v borbi s svojimi čustvi. Naša življenja postajajo vedno bolj stresna in vedno manj se ukvarjamo sami s seboj.
Zaradi preobremenitve s slabimi stvarmi včasih pozabimo na pozitivne plati in na tisto, kar dejansko šteje. Zato se v čarobnem vrtu podajmo na pot do portala, kjer bomo doživeli čustveno preobrazbo. Pot se bo začela s hladno, modro barvo, in končala s toplo, rumeno barvo, vmes pa nas bodo spremljala napisana sporočila in zgodbe posameznikov – tiste najlepše in tudi tiste najbolj boleče. S tem vas želimo spomniti, da niste sami, da je čarovnija življenja v delitvi trenutkov z drugimi. Na koncu poti boste prišli do portala, kjer boste videli svoj odsev, ki vas bo opomnil, da je magični svet v nas in da si čarovnijo krojimo sami.

Mentorica: Maja Pegan
Avtorice: Danaja Zavec, Sara Zavernik, Lana Stepišnik, Atena Bošnjak, Kristina Žižek (Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, študijska smer Medijske komunikacije)

𝗖𝗶𝗸𝗲𝗹
»Seveda ti bo nekoč uspelo priti skozenj. Skozi tisti siloviti vihar. Skozi ta metafizični in simbolični vihar. Ampak tudi če je to le metafizični vihar, tudi če je to le simbolični vihar, ti bo kot tisoč britvic zarezal v telo. Marsikdo bo krvavel v njem, in tudi ti boš. Toplo, rdečo kri. Zajel jo boš z rokami, svojo kri in kri drugih ljudi. In ko boš na drugi strani, ti verjetno ne bo povsem jasno, kako se ti je uspelo prebiti. Verjetno ne boš povsem prepričan, če je vihar res izginil. Le ena stvar ti bo popolnoma jasna. Ko boš izstopil iz viharja, ne boš isti kot takrat, ko si vstopil v vihar. To je pomen tega viharja.« (Haruki Murakami, Kafka na obali)

Koncept dela izhaja iz osebne izkušnje doživljanja svetila. Avtorico Zalo Zagoršek Golob spomini vežejo na čas, ko so jo strašile sence nočne svetilke in na občutek, kako se je njeno dojemanje teh senc spreminjalo do točke fascinacije. Sence so prisotne pri vseh objektih in virih svetlobe. Ne glede na minimalno količino svetlobe senca obstaja. Brez objekta senca ne obstaja in brez sence ne obstaja objekt. Vrtenje steklenega dela ponazarja cikel življenja, v katerem se vse vrti v krogu – letni časi, čustvovanja, sanje in zgodovinski dogodki. Vrtenje v krogu je lahko hkrati frustracija in fascinacija, pri čemer želi avtorica pri gledalcu vzbuditi predvsem slednje.
Avtorica: Zala Zagoršek Golob

– – –

❅ Vstopnine ni.

Festival Vilinsko mesto je skupni projekt organizacij 𝗡𝗮𝗿𝗼𝗱𝗻𝗶 𝗱𝗼𝗺 𝗠𝗮𝗿𝗶𝗯𝗼𝗿, 𝗱𝗿𝘂š𝘁𝘃𝗼 𝗛𝗶š𝗮! in 𝗭𝗮𝘃𝗼𝗱 𝗠𝗔𝗥𝗦 𝗠𝗮𝗿𝗶𝗯𝗼𝗿.

Program omogoča: 𝗠𝗲𝘀𝘁𝗻𝗮 𝗼𝗯č𝗶𝗻𝗮 𝗠𝗮𝗿𝗶𝗯𝗼𝗿.