Narodni dom Maribor

Zala Črešnik je pevka, ki se uveljavlja na koroški glasbeni sceni kot pevka jazza, ljudske glasbe in slovenske avtorske glasbe.  Sodeluje z uveljavljenimi koroškimi jazzovskimi glasbeniki ter se izobražuje na področju jazz vokala in jazz kitare. Prirejanje koncertov v mestnem parku ima bogato tradicijo vse od leta 1890, že več kot tri desetletja pa to tradicijo nadaljuje Narodni dom Maribor. Ob družabni jim je dodal tudi družbeno noto, saj z njimi priložnost za koncertiranje v prvi vrsti ponuja ljubiteljskim društvom in glasbenim skupinam iz mesta ter okolice. Tako za raznoliko in pestro glasbeno dogajanje skrbijo godbe na pihala, pevski zbori, komorne zasedbe, vokalni ansambli, ljudski pevci in godci ter folklorne skupine. Od maja do septembra promenadni koncerti, pospremljeni s prijetnimi srečevanji in druženjem generacij ter otroško igro in smehom, v zeleno mestno oazo zvabijo številne Mariborčane, naključnim obiskovalcem pa polepšajo obisk enega najlepših parkov v tem delu Evrope. Za leto 2026 načrtujemo 13 koncertov, ki jih bomo izvedli vsako sončno nedeljo ob 10.30, ogled pa bo brezplačen. Koncerte v parku je podprla Mestna občina Maribor. Ob slabem vremenu prireditev odpade. Organizator si pridržuje pravico do spremembe programa.  

Frajhajmska godba na pihala je ena izmed najstarejših godb v Sloveniji, prihodnje leto pa bo praznovala dvestoto obletnico delovanja. Njeni začetki so povezani z glažutarstvom na Pohorju. Ko je podjetnik Hieronim Gürtler ustanovil Staro Glažuto, je med delavci z Dunaja zaposlil tudi Simona Juriča, po rodu Čeha, ki velja za ustanovitelja Frajhajmske godbe. Jurič je pozneje kupil »Zgornje Freglovo« posestvo v Frajhajmu in glažuto preselil na svojo kmetijo, kjer je leta 1827 ustanovil godbo. Danes v njej deluje dvajset aktivnih članov, med njimi tudi precej mladih. Godba redno nastopa v različnih krajih po Sloveniji, igrala pa je tudi v Evropskem parlamentu v Bruslju. Prirejanje koncertov v mestnem parku ima bogato tradicijo vse od leta 1890, že več kot tri desetletja pa to tradicijo nadaljuje Narodni dom Maribor. Ob družabni jim je dodal tudi družbeno noto, saj z njimi priložnost za koncertiranje v prvi vrsti ponuja ljubiteljskim društvom in glasbenim skupinam iz mesta ter okolice. Tako za raznoliko in pestro glasbeno dogajanje skrbijo godbe na pihala, pevski zbori, komorne zasedbe, vokalni ansambli, ljudski pevci in godci ter folklorne skupine. Od maja do septembra promenadni koncerti, pospremljeni s prijetnimi srečevanji in druženjem generacij ter otroško igro in smehom, v zeleno mestno oazo zvabijo številne Mariborčane, naključnim obiskovalcem pa polepšajo obisk enega najlepših parkov v tem delu Evrope. Za leto 2026 načrtujemo 13 koncertov, ki jih bomo izvedli vsako sončno nedeljo ob 10.30, ogled pa bo brezplačen. Koncerte v parku je podprla Mestna občina Maribor. Ob slabem vremenu prireditev odpade. Organizator si pridržuje pravico do spremembe programa.

Prvi zapis o nastopanju godbe sega v leto 1911, ko se Radgona prvič omenja kot trg. Takrat je bila godba prvič omenjena tudi v tedanjem časopisu. Kulturno društvo pihalni orkester Gornja Radgona se razvija v skladu z možnostmi in potrebami časa. Orkester se redno udeležuje revij in tekmovanj pihalnih orkestrov doma in v tujini ter sodeluje na kulturnih prireditvah v občini in zunaj nje.Posebej pomembno je sodelovanje s sosednjim Pihalnim orkestrom Bad Radkersburg, ki se je na pobudo radgonskega orkestra začelo leta 2006 s prvim promenadnim koncertom v Bad Radkersburgu. Poleg tradicionalnih promenadnih koncertov se je sodelovanje skozi leta še poglobilo, rezultat skupnega in aktivnega dela pa je tudi ta koncert. Želja obeh orkestrov je, da se sodelovanje nadaljuje in še okrepi. Prirejanje koncertov v mestnem parku ima bogato tradicijo vse od leta 1890, že več kot tri desetletja pa to tradicijo nadaljuje Narodni dom Maribor. Ob družabni jim je dodal tudi družbeno noto, saj z njimi priložnost za koncertiranje v prvi vrsti ponuja ljubiteljskim društvom in glasbenim skupinam iz mesta ter okolice. Tako za raznoliko in pestro glasbeno dogajanje skrbijo godbe na pihala, pevski zbori, komorne zasedbe, vokalni ansambli, ljudski pevci in godci ter folklorne skupine. Od maja do septembra promenadni koncerti, pospremljeni s prijetnimi srečevanji in druženjem generacij ter otroško igro in smehom, v zeleno mestno oazo zvabijo številne Mariborčane, naključnim obiskovalcem pa polepšajo obisk enega najlepših parkov v tem delu Evrope. Za leto 2026 načrtujemo 13 koncertov, ki jih bomo izvedli vsako sončno nedeljo ob 10.30, ogled pa bo brezplačen. Koncerte v parku je podprla Mestna občina Maribor. Ob slabem vremenu prireditev odpade. Organizator si pridržuje pravico do spremembe programa.  

Godba na pihala spada med dejavnejše sekcije KUD-a. Po starosti članov se uvršča med mlajše zasedbe, saj se je članstvo v zadnjih letih precej pomladilo in spremenilo. S tem se je razširil tudi repertoar, ki poleg značilnih koračnic vključuje še priredbe drugih glasbenih zvrsti. Člani godbe so zelo ustvarjalni in perspektivni. Znotraj zasedbe deluje tudi kvintet Kvinta, ki izvaja narodno-zabavno glasbo, po potrebi pa godbeniki oblikujejo tudi priložnostne komorne zasedbe. Tako je na njihovih koncertih mogoče slišati trobilni kvintet, kvartet saksofonov, trio klarinetov in še marsikatero drugo zasedbo. Prirejanje koncertov v mestnem parku ima bogato tradicijo vse od leta 1890, že več kot tri desetletja pa to tradicijo nadaljuje Narodni dom Maribor. Ob družabni jim je dodal tudi družbeno noto, saj z njimi priložnost za koncertiranje v prvi vrsti ponuja ljubiteljskim društvom in glasbenim skupinam iz mesta ter okolice. Tako za raznoliko in pestro glasbeno dogajanje skrbijo godbe na pihala, pevski zbori, komorne zasedbe, vokalni ansambli, ljudski pevci in godci ter folklorne skupine. Od maja do septembra promenadni koncerti, pospremljeni s prijetnimi srečevanji in druženjem generacij ter otroško igro in smehom, v zeleno mestno oazo zvabijo številne Mariborčane, naključnim obiskovalcem pa polepšajo obisk enega najlepših parkov v tem delu Evrope. Za leto 2026 načrtujemo 13 koncertov, ki jih bomo izvedli vsako sončno nedeljo ob 10.30, ogled pa bo brezplačen. Koncerte v parku je podprla Mestna občina Maribor. Ob slabem vremenu prireditev odpade. Organizator si pridržuje pravico do spremembe programa.

Začetki pihalnega orkestra MOL segajo v september leta 1992, ko se je na prvi seji sestal upravni odbor društva MOL iz Lenarta. Takoj so začeli pridobivati člane, med katerimi so bili predvsem učenci Glasbene šole Lenart, pridružili pa so se jim tudi starejši ljubiteljski glasbeniki z območja nekdanje velike občine Lenart. Danes Pihalni orkester MOL šteje 35 članov, sedež pa ima v Lenartu, kjer je tudi najbolj dejaven. Nepogrešljiv je tudi v sosednjih občinah, kot so Benedikt, Jurovski Dol, Sveta Trojica, Sveta Ana in Cerkvenjak. Nastopa na farnih žegnanjih, občinskih in krajevnih praznikih, obletnicah gasilskih in drugih društev, velikonočnih procesijah, jubilejih, proslavah in drugih prireditvah. Med njihove tradicionalne nastope spada tudi prvomajska budnica, ki jo že vrsto let izvajajo po ulicah Lenarta. Repertoar orkestra obsega svetovne klasike, slovenske popevke, filmsko glasbo in koračnice ter zabavne melodije, zato lahko vsak obiskovalec najde nekaj zase. Na odru se orkestru pogosto pridružijo tudi pevski gostje; med drugim so sodelovali s skupino Il Divji, Evo Lorbek, Alfijem Nipičem, vokalno skupino Cantare, Omarjem Naberjem in Nušo Derenda. Prirejanje koncertov v mestnem parku ima bogato tradicijo vse od leta 1890, že več kot tri desetletja pa to tradicijo nadaljuje Narodni dom Maribor. Ob družabni jim je dodal tudi družbeno noto, saj z njimi priložnost za koncertiranje v prvi vrsti ponuja ljubiteljskim društvom in glasbenim skupinam iz mesta ter okolice. Tako za raznoliko in pestro glasbeno dogajanje skrbijo godbe na pihala, pevski zbori, komorne zasedbe, vokalni ansambli, ljudski pevci in godci ter folklorne skupine. Od maja do septembra promenadni koncerti, pospremljeni s prijetnimi srečevanji in druženjem generacij ter otroško igro in smehom, v zeleno mestno oazo zvabijo številne Mariborčane, naključnim obiskovalcem pa polepšajo obisk enega najlepših parkov v tem delu Evrope. Za leto 2026 načrtujemo 13 koncertov, ki jih bomo izvedli vsako sončno nedeljo ob 10.30, ogled pa bo brezplačen. Koncerte v parku je podprla Mestna občina Maribor. Ob slabem vremenu prireditev odpade. Organizator si pridržuje pravico do spremembe programa.

Pihalni orkester Pošta Maribor je bil ustanovljen leta 1931. Danes šteje 80 članov in je uvrščen v najzahtevnejšo kakovostno skupino. Z raznovrstnim repertoarjem je usmerjen predvsem v koncertno glasbo in simfonični zvok. Pri svojem umetniškem delovanju pogosto sodeluje z uglednimi glasbenimi gosti, tako solisti kot dirigenti, ki dodatno bogatijo program orkestra in mariborsko glasbeno sceno. V svojem poslanstvu pihalni orkester KUD Pošta že dolgo ni več samo poštni, temveč je mariborski in slovenski. Je eden bolj prepoznavnih pihalnih orkestrov v Sloveniji, ki je svoje mesto Maribor uspešno predstavil v svetu. Orkester je gostoval v republikah nekdanje Jugoslavije, v Avstriji, na Češkem, Slovaškem, v Nemčiji, na Danskem, Švedskem, Nizozemskem, v Luksemburgu, Belgiji, na Madžarskem, v Italiji, Rusiji in Španiji. Beleži vrsto mednarodnih priznanj in odličnih uvrstitev na tekmovanjih. Orkester je mariborskemu občinstvo poznan po tematskih spomladanskih in novoletnih koncertih, ki jih prireja že več desetletij. V tujini je prepoznaven tudi po priljubljenih figurativnih nastopih. Posebna odlika orkestra je velika pripadnost članic in članov, saj mnogi v njem vztrajajo od mladosti do poznih let. Med njimi so tudi družine, ki v orkestru sodelujejo že četrto generacijo zapored. Posebej velja omeniti oba dirigenta Hartmana, očeta in sina. Ervin Hartman starejši je godbo vodil kar 26 let, od leta 1937, s prekinitvijo med drugo svetovno vojno zaradi kulturnega molka. Njegov sin, Ervin Hartman mlajši, je orkester uspešno vodil 52 let, med letoma 1967 in 2019, nato pa je dirigentsko palico predal mlajšemu kolegu in dolgoletnemu članu orkestra Aleksandru Čonču. Prirejanje koncertov v mestnem parku ima bogato tradicijo vse od leta 1890, že več kot tri desetletja pa to tradicijo nadaljuje Narodni dom Maribor. Ob družabni jim je dodal tudi družbeno noto, saj z njimi priložnost za koncertiranje v prvi vrsti ponuja ljubiteljskim društvom in glasbenim skupinam iz mesta ter okolice. Tako za raznoliko in pestro glasbeno dogajanje skrbijo godbe na pihala, pevski zbori, komorne zasedbe, vokalni ansambli, ljudski pevci in godci ter folklorne skupine. Od maja do septembra promenadni koncerti, pospremljeni s prijetnimi srečevanji in druženjem generacij ter otroško igro in smehom, v zeleno mestno oazo zvabijo številne Mariborčane, naključnim obiskovalcem pa polepšajo obisk enega najlepših parkov v tem delu Evrope. Za leto 2026 načrtujemo 13 koncertov, ki jih bomo izvedli vsako sončno nedeljo ob 10.30, ogled pa bo brezplačen. Koncerte v parku je podprla Mestna občina Maribor. Ob slabem vremenu prireditev odpade. Organizator si pridržuje pravico do spremembe programa.  

1. koncert Komornega cikla 2026/2027 Joseph Haydn: Trio za violino, violončelo in klavir št. 11 v E-duru, Hob. XV:34Giovanni Sollima: Hide in Trio (novo delo)Johannes Brahms: Trio za violino, violončelo in klavir št. 3 v c-molu, op. 101***Antonín Dvořák: Trio za violino, violončelo in klavir št. 4 v E-duru, op. 90, »Dumky« Ko se v zasedbi klasičnega tria (violina, violončelo, klavir) povežejo glasbeniki nevsakdanjega daru – temperamentni in intelektualni virtuoz grško-albanskega rodu, elegantna londonska violončelistka in v sodobnost zazrti angleško-nemški pianist, lahko pričakujemo nekaj neponovljivega. Prav to odlikuje Trio Gaspard, ki se je s svežimi interpretacijami in pristnim pristopom, ki osvaja ušesa in srca poslušalcev, povzpel med najbolj iskane komorne zasedbe svoje generacije. Glasbeniki redno nastopajo v najuglednejših svetovnih koncertnih dvoranah, kritiki pa hvalijo njihove »bogate barve, iskrenost in radost«, ki naj bi »sodile v povsem svojo ligo«. Njihove prelomne posnetke Haydnovih triov, ki jih izvajajo izjemno iskrivo, bistroumno in duhovito, so pospremili z besedami: »Resnični užitek, ki poslušalca pušča žejnega, da si zaželi še več.« Njihova sijajna in polnokrvna igra se posebno lepo prilega glasbi, ki je sama polna izraznih skrajnosti in slogovnih prepletov. Takšna je glasba skladateljev, ki delujejo v srednjeevropskem prostoru, kjer so prihajali v stik z raznoliko glasbeno dediščino ljudstev, združenih v nekdanji monarhiji. Med njimi izstopata Joseph Haydn, ki je tudi v svojem poznem londonskem obdobju v srcu hranil toplino gradiščanskega sonca in jo vlil v Trio št. 11, ter Johannes Brahms, ki je svoj prav tako pozni, dramatični Trio v c-molu napolnil s prepletom elegantne dunajske sproščenosti in neposredne ritmične živosti glasbe Panonije. Dvořákov znameniti »Dumky« trio pa ponuja morda najbolj neposredno in občuteno posvetilo slovanski tradiciji: zasnovan je na obliki dumke, ki izhaja iz ukrajinske ljudske glasbe in jo zaznamuje značilna čustvena razpetost med melanholijo in plesno razigranostjo. Spored bo dopolnila noviteta priljubljenega italijanskega violončelista in skladatelja Giovannija Sollime, posvečena prav Triu Gaspard. Programska knjižica 2026/2027 Vstopnice:Redna cena: 19 €Upokojenci in invalidi: 11 €Študenti, dijaki: 5 € Družinska vstopnica: 17 € (odrasli), 5 € (otrok)

Komentirani koncert predstavlja raznolik svet tolkal – od pavk do samozvenečih in membranskih glasbil – ter skozi zanimive razlage in zvoke približa njihovo vlogo, način igranja in razvoj v orkestrski glasbi. 1. koncert Mladinskega cikla 2026/2027 Komentirani koncert Tolkala so glasbila, na katera igramo tako, da z roko ali s paličastimi pripravami (tolkalci) udarjamo nanje. To poimenovanje izhaja iz načina igranja na te inštrumente, sicer pa se v akustičnem smislu delijo v dve skupini: idiofone in membranofone. Pri idiofonih (samozvenečih) zveni snov, iz katere je narejeno glasbilo, pri membranofonih pa zvenijo napete membrane, narejene iz ustrojene kože. Višina tona je odvisna od velikosti glasbila oziroma opne. Tolkala bi lahko razdelili še na dve vrsti: na tista, ki intonirajo, in tista, ki ne intonirajo (z nedoločljivo tonsko višino).  Kar zadeva način izvajanja, najdemo pri tolkalih največ različnih vrst inštrumentov v primerjavi z ostalimi skupinami glasbil. V preteklih obdobjih klasične glasbe si je pot v simfonični orkester izborilo le malo tolkal. Sprva so bile stalno zastopane samo pavke, medtem ko so ostala tolkala nastopala le priložnostno. Nasprotno pa bomo imeli mi tokrat priložnost spoznati celo vrsto raznolikih tolkal. Programska knjižica 2026/2027 Vstopnice: 5 €

Balkanski ritmi brez meja. BGKO prinaša večer strasti, tradicije in energije, ki občinstvo odnese naravnost v ples. Zasedba Barcelona Gipsy BalKan Orchestra (BGKO) se je po štirinajstih letih strastnega ustvarjanja trdno usidrala kot nesporna avtoriteta na svetovni balkanski glasbeni sceni. Njihovo edinstveno prepletanje različnih glasbenih tradicij v prepoznaven zvok je osvojilo srca in misli občinstva po vsem svetu ter preseglo vse umetniške in geopolitične meje. Skupina si je svojo brezčasno pot utrla z močjo nastopov v živo, s seboj pa nosi bistvo sedmih prepletenih zgodb iz različnih kultur in načinov življenja. Na svojem sedmem studijskem albumu se BGKO poleg predanosti tradicionalni glasbi podaja tudi na dinamično potovanje z avtorskimi skladbami, besedili po meri in melodijami, ki so potrpežljivo čakale na dan, ko bodo deljene s svetom. BGKO vabi poslušalce z vsega sveta, da se jim pridružijo na tem čustvenem potovanju, in obljublja edinstveno ter pristno izkušnjo na vsakem prihajajočem koncertu. Cena vstopnice: Predprodaja: 22 € (do 13. oktobra 2026)Na dan dogodka: 25 €  

1. koncert Orkestrskega cikla 2026/2027 Claude Debussy: Preludij k favnovemu popoldnevu, L 86Béla Bartók: Koncert za klavir in orkester št. 3 v E-duru, Sz. 119***Ludwig van Beethoven: Simfonija št. 5 v c-molu, op. 67 Filharmonični orkester iz Luksemburga je pravi ponos svoje male vojvodske države. Ustanovljen je bil leta 1933 kot izvajalsko telo Radia Luksemburg (RTL), leta 2005 pa je postal rezidenčni orkester arhitekturno atraktivne moderne zgradbe nove Filharmonije. Orkester, sestavljen iz mednarodnega nabora glasbenikov, je v svojem skoraj stoletje dolgem delovanju razvil prepoznavni zvok, s katerim želi poudariti vlogo, ki jo imajo za Luksemburg kultura, večnacionalnost in povezovanje. V sezoni 2026/2027 mesto glavnega dirigenta orkestra prevzema Martin Rajna, madžarski glasbenik in hitro vzpenjajoča se nova dirigentska zvezda na mednarodni glasbeni sceni. Komaj 27-leten, je bil leta 2023 imenovan za glavnega dirigenta Madžarske državne opere v Budimpešti, poleg tega pa dirigira tudi Madžarski nacionalni filharmoniji in Simfoničnemu orkestru Madžarskega radia, Londonskemu filharmoničnemu orkestru, orkestru beneškega gledališča La Fenice ter Simfonikom iz Nürnberga. Prestižno svetovljansko noto bo koncertu dal pianist Kirill Gerstein, ki je eden najbolj iskanih svetovnih pianistov, glasbenik nevsakdanje širine, ki se poglablja v staro glasbo, klasično-romantični repertoar in sodobno glasbo ter celo jazz in improvizacijo. Nase je opozoril z zmago na prestižnem tekmovanju Arthurja Rubinsteina v Tel Avivu, danes pa nastopa z vodilnimi svetovnimi orkestri, dirigenti in izbranimi partnerji iz sveta komorne glasbe. Slovi po tehnični virtuoznosti in poglobljenem, intelektualno zaznamovanem pristopu k igranju; v uglednem The Observerju so o njem zapisali: »Takšno resno, inteligentno in virtuozno muziciranje je tisto, zaradi česar je klasična glasba tako živa tudi danes.«  Gerstein bo z orkestrom izvedel zadnjega izmed treh pomembnih koncertov za klavir Béle Bartóka, nato pa bo orkester svoj muzikalni žar dokazal še z interpretacijo slovite Beethovnove »Usodne« simfonije. Programska knjižica 2026/2027 Vstopnice:Redna cena: 29 €Upokojenci in invalidi: 21 €Študenti, dijaki: 7 € Družinska vstopnica: 26 € (odrasli), 7 € (otrok)

2. koncert Komornega cikla 2026/2027 Wolfgang Amadeus Mozart:Fantazija št. 3 v d-molu, K 397 (dokončal D. Lazić)Kvintet za klavir in pihala v Es-duru, K 452***Serenada št. 10 v B-duru, K 361/370a, »Gran Partita« Mozart je v svojem bogatem ustvarjanju našel genialno iskrico navdiha v skladanju za skoraj vsako koncertno ali salonsko glasbilo in jim namenil izvirno in domiselno stvaritev. Za ta raznoliki opus se mu lahko zahvalijo tudi pihalci, saj je za različne zasedbe in kombinacije teh glasbil ustvaril vrsto mojstrovin. Med njimi morda najbolj izstopa serenada s pridevkom »Gran Partita«, ki jo bomo slišali na našem koncertu, posvečenem Mozartu. Gre za najvidnejše delo, napisano za standardno zasedbo osmih pihal in razširjeno s štirimi dodatnimi glasovi (med njimi sta redkeje slišana basetna roga, inačici klarineta iz Mozartovega časa) ter kontrabasom. Ta glasba na povsem izviren, Mozartu lasten način združuje duh dvorne uverture, kompleksnost simfonije, operno dramatičnost in poglobljenost komorne glasbe. V interpretacijah Mozartovih umetnin se bo na pričujočem koncertu predstavila vrhunska mednarodna zasedba pihalcev. Na odru bodo v enkratni kombinaciji združili moči ugledni slovenski glasbeniki in njihovi tuji kolegi, s katerimi sodelujejo na največjih mednarodnih odrih, ter izkušeni mojstri in predstavniki nove generacije. Poseben gost, solist koncerta, bo mednarodno priznani hrvaški pianist Dejan Lazić, ki ne slovi le po solističnih nastopih, ampak tudi po študioznosti in skladateljskem delu. O tem se bomo lahko prepričali na tem koncertu, na katerem bo Lazić predstavil svojo različico nedokončane Mozartove Tretje fantazije in se s tem osebno poklonil skladatelju, ki navdihuje še danes. Programska knjižica 2026/2027 Vstopnice:Redna cena: 19 €Upokojenci in invalidi: 11 €Študenti, dijaki: 5 € Družinska vstopnica: 17 € (odrasli), 5 € (otrok)