SNG Maribor 27 Slovenska ulica Maribor, Upravna enota Maribor, 2000 Slovenia

Pustolovski roman Beli očnjak (1907) ameriškega pisatelja Jacka Londona govori o pol psu, pol volku v obdobju zlate mrzlice na Aljaski. Kraji in časi so divji, nasilni in neprijazni, sploh za bitje, ki nikamor ne spada – volkovi ga izločijo, psi ga ne sprejmejo, ljudje ga zaničujejo in zlorabljajo. Njegova divja in besneča narava mu zagotavlja preživetje, v nenehnem soočanju z nasiljem in sovraštvom ostaja oddaljen, nezaupljiv in samotarski. Srečanje s Scottom je ključno: ali je po letih sovražnosti zmožen sprejeti naklonjenost, prijaznost in dobroto? Se bo prepustil človeku in se mu pustil udomačiti?

Predstava dosledno ohranja, celo poudarja prvoosebno romaneskno perspektivo z izvirno uporabo kamere v vlogi protagonista. Občutljiva, točna in premišljena "igra" kamere omogoča hkratnost celovitih in preglednih prizorov ter intimnih in pretresljivih "close-upov", ki protagonista vzpostavljajo kot čuteče, misleče in hrepeneče bitje.

*****
Sklop: Mlado gledališče

Predstava bo v Stari dvorani SNG Maribor, traja 1 uro in nima odmora. Sledi pogovor z ustvarjalci po predstavi
Predstava je v češkem jeziku s slovenskimi nadnapisi, namenjena starostni skupini 10+.

Produkcija: Gledališče DRAK (CZ)
Premiera 2018

*****
Režiser Jakub Vašíček
Dramaturg Tomáš Jarkovský
Scenografa Antonín Šilar, Tereza Venclová
Avtor glasbe Daniel Čámský

Zasedba
Jan Popela, Milan Hajn, Luděk Smadiš, Milan Žďárský, Jiří Vyšohlíd, Dominik Linka

*****
V letu 2018 so bili Tomáš Jarkovský, Jakub Vašíček in Antonín Šilar nagrajeni za uprizoritveni koncept na festivalu Skupova, Vašíčka so za najboljšo režijo v sezoni 2017/18 na področju alternativnega in lutkovnega gledališča nagradili tudi češki gledališki kritiki, predstava pa je hkrati prejela še pomembno nacionalno nagrado Erik kot najboljša lutkovna predstava sezone.

Predstavi sledi delavnica Kamera na odru o ustvarjalni uporabi multimedijskih sredstev na gledališkem odru, namenjena mladim ustvarjalcem.

Natančen pogled v temeljne elemente nekega sodnega procesa, predvsem v obliko in strukturo postopkov, pa tudi v notranja razmerja moči, ki diferencirajo statuse akterjev, vodi v prostor performansa. Nesporno teatralizacijo je v sojenju vojnemu zločincu Adolfu Eichmannu leta 1961 v Jeruzalemu prepoznala nemška filozofinja Hannah Arendt; medtem ko je poročala o procesu, je zasnovala tezo o banalnosti zla. Odprla je širok poligon različnih tolmačenj te sintagme, ki jo je sama opazovala skozi birokratsko naravo subjekta in od teze o radikalnosti zla pristala pri njegovi banalnosti: ocenila je, da zlu vedno in povsod manjka globine, kar ga naplavi na jasno vidno in zato težko doumljivo površino navadnosti.

Ta misel je za režiserja in avtorsko ekipo šele izhodišče obsežnega raziskovanja, ki vključuje zgodovinska dejstva, sociološke in filozofske zapise, osebne uvide izvajalcev, prepoznavne elemente pop kulture z namenom racionalizacije in kontekstualizacije zla in njegovih stvarnih posledic. Sega od dokumentarnega filma Shoah Clauda Lanzmanna preko študije Karla Jaspersa Vprašanje krivde in romana La pelle (Koža)Curzia Malaparta do igranega filma Sojenje v Nürnbergu Stanleyja Kramerja.

Ti raznorodni vstopi v tematiziranje zla skozi prepoznavo elementov sojenja kot gledališkega dejanja se s svojo notranjo dinamiko usmerjajo v posameznika; v njegov osebni prostor, konkretno telo, individualno izkušnjo, posamično stališče, edinstveno doživetje. Ta usmeritev edina omogoča odmik od totalitarnega ustroja in vzpostavlja temeljno vprašanje odgovornosti za storjeno. Šele ko se zaobidejo vzvodi totalitarizma, npr. poslušnost in strah, je mogoče posamezniku priznati njegovo vrednost, mu povedati, da ni odveč, da je njegovo stališče dragoceno in izkušnja pomembna. Zlo se deinstitucionalizira in postane del konkretne osebne odgovornosti, fizično telo pa živa priča, ki k odgovornosti poziva.

Postopek rekonstrukcije vedno in nujno terja obravnavo v merodajnem kontekstu, sicer postane vsako zlo, enako tudi dobro, banalno in splošno. Šele ko smo pripravljeni priznati, čigave strahove vse nosimo v sebi, smo pripravljeni na najtežje – soočenje z lastnim strahom. Predstava zato preizprašuje vzroke katastrofalnih zgodovinskih dejanj, npr. holokavsta, skozi razkrivanje pomenskih plasti, ki se sčasoma lepijo nanje, zareže globoko pod površino zla, kot ga obravnava Arndtova, in raziskuje osebno žalost, strahove in resnico daleč od vsakršne banalnosti.

*****
Sklop: spremljevalni program
Predstava bo na Tribuni na Velikem odru SNG Maribor, traja 3 ure 30 minut in nima odmora.
Predstava je v hrvaškem jeziku z nadnapisi v slovenščini.

Produkcija: Zagrebško gledališče mladih ZKM (HR)
Premiera: 22.3.2019

*****
Režiser Jernej Lorenci
Dramaturg Matic Starina
Scenograf Branko Hojnik
Kostumografka Belinda Radulović
Koreograf Gregor Luštek
Skladatelj Branko Rožman
Asistenti režije Aleksandar Švabić, Rajna Racz, Tim Hrvaćanin
Asistentki kostumografije Bernarda Popelar Lesjak, Marta Žegura
Inspicientka Stella Švacov Miletić

Igrajo
Katarina Bistrović Darvaš
Dado Ćosić
Frano Mašković
Mia Melcher
Pjer Meničanin
Rakan Rushaidat
Lucija Šerbedžija
Vedran Živolić

Brez vaj in režiserja čaka Soleimanpourjevo besedilo v zapečateni ovojnici vsakič drugega igralca, ki teksta ali predstave predtem ni videl. Drzen gledališki eksperiment prepričljivo uresničuje transgresivno in transformativno moč gledališča, s katero na absurdno-grotesken način razkriva osebno doživljanje bližnjevzhodne situacije. Zlahka si predstavljamo, da je tam "hudo", to lahko na lastne oči spremljamo v medijih. Večina nas te vrste nasilja nikoli ne bo izkusila. A se dogaja. Za zdaj drugim.

*****
Sklop: Mlado gledališče

Predstava bo na Malem odru SNG Maribor, traja od 1 ure do 1 ure in 30 minut in nima odmora. Vsem izvedbam sledi pogovor z ustvarjalci.
Je v slovenskem jeziku z nadnapisi v angleščini, namenjena starostni skupini 13+.

Produkcija: Festival Borštnikovo srečanje in Aurora Nova v sodelovanju z UL AGRFT, izvirna produkcija Volcano Theatre, Necessary Angel, Wolfgang Hoffmann
Premiera 2011

*****
Dramaturga Daniel Brooks in Ross Manson
Izvirna produkcija Volcano Theatre, Necessary Angel, Wolfgang Hoffmann

15. 10. Anže Zevnik
16. 10. Klemen Kovačič UL AGRFT
17. 10. Gal Oblak UL AGRFT
18. 10. Beti Strgar UL AGRFT
19. 10. Nik Škrlec

Dodatni izvedbi Velika gledališka dvorana AGRFT, Nazorjeva 3, Ljubljana
28. 10. Domen Novak UL AGRFT
29. 10. Tina Resman UL AGRFT

*****
O avtorju
Nassim Soleimanpour je multidisciplinarni gledališki ustvarjalec iz Teherana. Beli zajec, rdeči zajecje njegovo najbolj znano in največkrat nagrajeno delo. Svojo sedanjo obliko je dobilo, ko po povabilu na mednarodni festival leta 2013 ni dobil dovoljenja za izhod iz države. Besedilo je bilo prevedeno v več kot petindvajset jezikov, čez tisočkrat so ga izvedli vsakič drugi igralci, med njimi John Hurt, Whoopie Goldberg, Nathan Lane, Stephen Rea, Sinead Cusack, Marcus Brigstoke, Dominik West itd.

Nagrade
2012, Dublin Fringe festival, najboljša nova uprizoritev
2011, Summerworks festival, najboljše novo besedilo
2011, Edinburg Fringe festival, nagrada Arches Brick

Ob predstavi poteka delavnica Gledališka komunikacija o sredstvih ustvarjalnega oblikovanja in suverenega branja odrskih odnosov.

Naši "mostovi med bregovi" so najprej mostovi reke Drave. Stari oz. Glavni je v naslovu in središču monumentalnega romana Toneta Partljiča Sebastjan in most. Usode realnih meščanov, ki jih zvesti literarni kronist in vrhunski komediograf popisuje tudi v knjigi Ljudje iz Maribora, bodo v jubilejni sezoni SNG Maribor zaživele na odru v dramski priredbi Grumovega nagrajenca Nejca Gazvode in režiji Aleksandra Popovskega, umetniškega vodje mariborske Drame. Pogovor tria ustvarjalcev se bo dotaknil tudi mostov med proznimi in dramskimi besedili, med klasičnimi in sodobnimi besedilnimi predlogami in pristopi k uprizarjanju, bo pa tudi diskurz o razmerju resničnosti in fikcije, lokalnega in globalnega ter atraktivnega in zavezujočega. Zgodb, ki bi jim morali prisluhniti, je namreč več kot tistih, ki jih radi slišimo. Moderirala bo Petra Vidali.

Pogovor je uvrščen v program 54. Festivala Borštnikovo srečanje, vstop prost.

SUMMARY BLOCK
This block has no content yet. Items you add to the page connected to this block will display here. Learn more

Ali ste vedeli, da smo imeli v Mariboru prvo kavarno že davnega leta 1748, v dvajsetih letih dvajsetega stoletja jih je bilo sedem, v tridesetih pa enajst. Pitje kave je bilo pomemben del družabnega življenja Mariborčanov, kavarne pa družabna stičišča, kamor se ni šlo zgolj uživat v skodelici dišečega napitka, temveč tudi prebrat časopis, odigrat partijo kart ali šaha; kavarne so bile prizorišča plesov, koncertov in varietejskih predstav tudi mojstrov svetovnega slovesa.
Špancir kult:ura s kavo po nekdanji mestni promenadi in najbolj znanih mariborskih kavarnah bo ravnal Leon Škerbinc Svengali, svetovno znan iluzionist, ki je svojčas navdušil samega Rasputina.

Prijave na vividcity.office@gmail.com. Vodenje 15. 10. bo potekalo v angleškem jeziku.

Rajzefiber raziskuje, odgrinja, spodbuja in igrivo prikazuje raznolike zgodbe mesta in njegovih prebivalcev. V sodelovanju s prebivalci, organizacijami, restavracijami, študenti, profesorji, muzeji in gledališči razvija sprehode, razstave, predstave, raznolike kulturne dogodke za skupno razkrivanje skritih strani mesta.

Pravica do gledališča
Posvet o sodobnih uprizoritvenih praksah za mlade in z njimi

Teme
Sodobne uprizoritvene prakse in mladi
Dostopnost sodobne umetniške komunikacije za mlade
Načini gledanja in vključevanja mladih
Družbena moč gledališča skozi oči in izkušnje mladih
Posvet vodi Boštjan Narat, filozof, glasbenik, publicist, moderator, performer, igralec in kritični premišljevalec.

Gostje
Ana Duša dramaturginja, pripovedovalka, besedilopiska in pedagoginja
Davorin Juhart maturant Prve gimnazije Maribor, študent, gledališki ustvarjalec in član peterice Prvega prizora
Ivan Lorenčič ravnatelj II. gimnazije Maribor, šolski reformator, iniciator dejavnosti za mlade in z njimi, njihov producent in mentor
Mojca Redjko strokovnjakinja na področju kulturno-umetnostne vzgoje, sodelavka gledališča za mlade, z njimi in zanje
Aiko Zakrajšek dijakinja Gimnazije Poljane, gledališka in filmska ustvarjalka, mlada raziskovalka, violinistka, košarkarica in kritična opazovalka

Posvet bo v Medetaži SNG Maribor.

Predstava je intimna podoba generacije, ki odrašča v varnih družinskih okoljih, vstopa pa v svet kaosa in novodobnih negotovosti. Kaj konkretno, vsakdanje, praktično pomeni biti človek? Kako je danes in tukaj biti mlad? Kje se danes dogaja gledališče in kdo ga ustvarja? Katere prostore odpira, katera vprašanja? Kdo (se) izreka in kdo posluša? Poglablja se v razumevanje dovoljenega in sprejemljivega, v družbeno in osebno odgovornost, v medosebne odnose. Ne pristaja na običajne "pravilne" odgovore, ki jih narekuje politična korektnost. Seči skuša globlje, v osebne strahove, želje, sanje, krivdo, jezo. Mladi ustvarjalci svojega glasu ne namenijo pričakovanemu, temveč zamolčanemu. Ustvarjalni proces je bil hkrati gledališki laboratorij, njegov namen pa tudi vzgoja sodelujočih v gledališčnike in ljudi, ki bodo znali in si upali artikulirati lastno misel, včasih zunaj meja pričakovanega in spodobnega.

*****
Sklop: Mlado gledališče

Predstava bo v Stari dvorani SNG Maribor, traja 1 uro in 30 minut in nima odmora. Sledi pogovor z ustvarjalci po predstavi
Je v slovenskem jeziku z nadnapisi v angleščini, namenjena starostni skupini 14+.

Produkcija: Lutkovno gledališče Ljubljana
Premiera 2019

*****
Režiser Marko Bulc
Avtorji besedil Nastopajoči v predstavi
Montaža besedil Marko Bulc, Ana Duša
Dramaturginja in vodja kreativno-pedagoškega procesa Ana Duša
Skladateljica in mentorica za glasbo Polona Janežič
Scenograf Damir Leventić
Koreograf in mentor za gib Sebastjan Starič
Oblikovalec svetlobe Gregor Kuhar
Asistenta ekipe Ana Kozina, Jošt Rogelj
Jezikovna svetovalka Irena Androjna Mencinger
Vodja predstave in oblikovalec zvoka Emil Koprivc
Producentka Alja Cerar Mihajlović
Odrski mojster David Kraševec
Garderoberka Daša Jordanovski
Izdelava scene Uroš Mehle, Vladson

Zasedba
Tibor Anželj, Matija David Brodnik, Dejan Cvek, Klara Gantar, Smiljan Hude, Liza Marija Humer, Sofija Kali Kirn, Zala Klinar, Jera Kočevar, Leon Kokošar, Tia Krhlanko, Luka Miloševič, Ana Praznik, Ema Radilovič, Indija Stropnik, Pavle Vastl, Aiko Zakrajšek, Maša Nela Zorc, Luka Žerdin

*****
Lutkovno gledališče Ljubljana z laboratorijem aktivno vključuje mlade v gledališki in širši kulturni in družbeni prostor, odraslim ponuja možnost poglobljenega uvida v razmišljanje mladih generacij, na presečišču pa odpira prostor za dialog.

Predstava je praktični uvod v posvet Pravica do gledališča.

Študija Evropske komisije o razvoju občinstev iz leta 2017 ugotavlja upad obiska kulturnih prireditev, posebno mlajši od 26 let v gledališče zahajajo naključno. V obdobju naglega upadanja vrednot, širjenja nestrpnosti in nevednosti so gledališča pomembni nosilci ključnih demokratičnih sporočil o različnosti in raznovrstnosti, vključevanju in odgovornosti, empatiji in nujni kritičnosti.

Konferenca je namenjena spodbujanju dejavnosti za razvoj občinstev v stalnih gledališčih iz držav članic SEP, natančneje: programskega načrtovanja, trženja, prodaje, raziskave občinstev. Cilj dejavnosti je povečanje obiska, strategije pa se usmerjajo v trajnostno vključevanje obiskovalcev in sodobno sporazumevanje v okvirih umetniških in spremljevalnih gledaliških vsebin.

Posredovani bodo rezultati raziskav stanja na področju razvoja občinstev, spremembe v zadnjih letih, možnosti razvoja in pridobivanja novih občinstev, predstavljenih bo nekaj primerov dobrih praks od festivalov in repertoarnih gledališč preko agencij in strokovnih centrov do mednarodnih projektov. Konferenca se bo zaokrožila z delavnico načrtovanja dejavnosti, kjer bo vsak udeleženec pripravil konkreten in aplikativen načrt. Dodatno bo vključena predstavitev finančnih mehanizmov podpore implementacije projektov razvoja gledaliških občinstev v okviru programov Ustvarjalna Evropa, Interreg in drugih.

Konferenčni program bo zagotovil še izmenjavo izkušenj, refleksijo in mreženje, tudi skozi obiskovanje festivalskih dogodkov.

Izvajalci
Toni Attard, Culture Venture (MT)
Luisella Carnelli, Fondazione Fitzcarraldo (IT)
Jonathan Goodacre, The Audience Agency (GB)
Larisa Javernik in Mateja Kokol, Prvi prizor Drame SNG Maribor (SI)
Ivan Medenica, BITEF (RS)
Gerd Taube, Kinder- und Jugendtheaterzentrum in der BRD (DE)
Zavod Motovila, Center Ustvarjalna Evropa v Sloveniji (SI)
Evropska gledališka konvencija ETC

Konferenca bo potekala v angleškem jeziku.
S podporo Srednjeevropske pobude SEP Central European Initiative CEI

Komična drama o razkrivanju skrivnosti, ujetih v mobilne telefone

Štirje dolgoletni prijatelji in njihove najdražje, z izjemo Filipa, katerega prijateljica je doma obležala z vročino, se družijo na terasi in opazujejo lunin mrk. Večer mineva v čaru duhovitih zbadljivk, simpatičnih šal in aktualnih pogovorov o družinskih in intimnih zadevah. Ko tema pogovora nanese na informacije, ki jih skrivajo naši nepogrešljivi mobilni telefoni, se zbrana druščina junaško odloči, da ni skrivnosti, ki bi jih tajili pred prijateljskim omizjem. Nedolžna igra, da bo vsak od njih klice, SMS-e in MMS-e, ki bodo prihajali med večerjo, delil z vsemi zbranimi, sproži sprva zabavne reakcije, a lahkotnost igre se začne počasi izgubljati. Skrivnosti, ki bi morale ostati v majhnih glavah pametnih telefonov, spremenijo slike o zakoncih, partnerjih, ljubicah in prijateljih. Ta večer prav vsak od njih razkrije temno plat, ki jo uspešno skriva. A poti nazaj več ni in nihče ne ve, kam bo nedolžna igra usmerila svoj tok.

Prvo slovensko uprizoritev Popolnih tujcev je po motivih istoimenskega izjemno uspešnega italijanskega filma iz leta 2016 zrežirala perspektivna mlada hrvaška režiserka Tamara Damjanović.

ZASEDBA
Adam - Tomo Tomšič
Eva, njegova žena - Maša Žilavec
Aleksander - Gorazd Žilavec
Marta, njegova žena - Mateja Pucko
Danijel - Nejc Ropret
Blanka, njegova žena - Ana Urbanc
Filip - Matevž Biber

Prevajalka in lektorica Mojca Marič, dramaturginja Maja Borin, scenograf Darjan Mihajlović Cerar, kostumografka Marita Ćopo, avtor animacije Mihael Mahkovic, oblikovalec svetlobe Luka Matić, skladateljica Katarina Ranković, glasbeniki Katarina Ranković, klavir in vokal, Ljubica Damčević, violina, Vladimir Jovanović, trobenta, Vojislav Savić, glasbeno-tonski mojster

Gala koncert Vlada Kreslina, Beltinške bande in Malih bogovov. V petek, 11. oktobra 2019, ob 19.30. Pravočasno si zagotovite omejeno število vstopnic.

Drama o srhljivih posledicah psihološke in politične manipulacije

Zgodovinski ovoj preganjanja čarovnic v 17. stoletju, v katerega je ameriški dramatik Arthur Miller zavil svetovno dramsko uspešnico Lov na čarovnice (1953), razkriva večno delujoče vladajoče mehanizme, ki z avtoritativnimi manipulacijami dosegajo nagnusna ponižanja in moralna razvrednotenja človeka. Iskanje krivcev za nepojasnjene bolezni mladih deklet v puritansko pravoverni ameriški vasi Salem se razvije v nalezljivo histerijo, ki jo, brez slehernega občutka krivde, vodi "od boga poklicani" sodnik in od hudiča prebrisana Abigail. V množici se, po Psihologiji množic Gustava le Bona, ne akumulira modrost, ampak neumnost. In prav slednji ni videti mej; sugestivna Abigail z ustrahovanjem na svojo stran pridobi na smrt prestrašena vaška dekleta, ki sprva iščejo zaščito za svoje (pre)grehe, nato pa z novo pridobljeno močjo začno odločati o življenju ali smrti sovaščanov. Tudi ko John Proctor pred državni pravni aparat postavi utemeljen dvom o iskrenosti Abigelinega zborčka, in kljub nasprotovanju ter glasnim pozivom k zdravi pameti pastorja Johna Haleja, izvedenca za hudiča, sodni aparat melje naprej.

Dramo, ki je nastala v času ameriške gonje proti komunistom, ko je moral pred Kongresno komisijo za protiameriške dejavnosti pričati tudi Miller, je zrežiral Janusz Kica, mednarodno delujoči režiser po rodu iz Poljske, ki je že skoraj petindvajset let tesno povezan z mnogimi vrhunskimi umetniškimi dosežki mariborske Drame (Peer Gynt, Kar hočete, Mojster in Margareta, Pohujšanje v dolini šentflorjanski, Tisti občutek padanja).

ZASEDBA
Pastor Parris - Kristijan Ostanek
Thomas Putnam - Davor Herga
John Proctor - Branko Jordan
Pastor John Halle - Vladimir Vlaškalić
Giles Corey - Miloš Battelino
Ezekiel Cheever - Nejc Ropret
Guvernerjev namestnik Danforth - Aleš Valič
Ann Putnam - Eva Kraš
Rebecca Nurse - Mateja Pucko
Elizabeth Proctor - Ana Urbanc
Abigail Williams - Liza Marijina
Tituba - Minca Lorenci
Betty Parris - Lea Cok
Mary Warren - Eva Stražar
Mercy Lewis - Doroteja Nadrah
Susanna Walcott - Vesna Kuzmić

Prevajalka Alenka Klabus Vesel, dramaturg Vili Ravnjak, scenograf Marko Japelj, kostumografinja Doris Kristić, lektorica Mojca Marič, skladatelj Arturo Annecchino, korepetitorka Zsuzsa Budavari Novak

V uprizoritvi so uporabljeni tudi odlomki glasbe Juna Miyakeja in Roberta Leroya Johnsona.