SNG Maribor 27 Slovenska ulica Maribor, Upravna enota Maribor, 2000 Slovenia

Komedija o tem, kako najti in vzgojiti obvladljivo bejbo
Najslavnejši evropski komediograf vseh časov Molière (1622–1673) nikoli ne pride iz mode, čeprav so se v teh 357 letih, od kar je spesnil Šolo za žene, v modi zamenjala prav vsa pravila, preklicala nepreklicna določila in spremenili vsi trendi. Kako je Molièru uspelo v času "dinozavrov" skreirati "prêt-à-porter" kolekcijo, ki še vedno navdušuje? Sliši se nemogoče, a zgodba o uspehu gre nekako tako. Tipček po imenu Arnolf si izbere deklico, ki jo da, preden bi se v njej prebudil uporniški duh, dresirati po svoji volji (ja, točno tako, kot psa ali konja). Ampak mlada Agneza takoj, ko jo spustijo iz dresure, ugotovi, kako navdihujoča je svoboda. Po glavi ji gre vse mogoče, končno spoznava samo sebe, svoje želje, požira vonje, okuse, seveda pa se medtem zatreska v luštkanega Horacija … A Arnolf še kar ne razume, da kljub strogo predpisani dresuri ona pač ni material za odgoj. Da je močno pihnil mimo v načrtovanju ljubezenske zgodbe, ker tale bejba se ne bo pustila gnesti pod njegovimi prsti in da nikoli ne bo plesala kot navita lutka. Ta bejba se hoče odgojiti sama. "Rada bi samo živela svoje življenje, ampak mora za to narediti tri salte čez patriarhalno-šovinistični labirint, v katerem se je znašla. In to naredi zelo pametno, brez zadržkov, pogumno, z vsemi sredstvi in do konca," pravi talentirana mlada režiserka Ajda Valcl, ki je s klasičnim komedijskim briom pod drobnogled postavila večno zavozlane odnose med spoloma in redefinirala razmerja, ki nastajajo nekje med lastno in partnerjevo idejno razlago ljubezenske (ne)sreče. Najbolj komično pri tej komediji pa je to, da veliko današnjih tipčkov še vedno misli, da je največja sreča, če imaš doma lepo, ravno prav omejeno, odgojeno in ubogljivo kokoško. In tu je odgovor, zakaj je Molière še vedno aktualen.

Zgodba o ljubezni, svobodi, denarju in etiki
Izjemna in nadvse inteligentna mlada ženska z malo sredstvi, Kate Croy, je zaljubljena v Mertona Densherja, nadarjenega moža prav tako bornih sredstev in obetov. Oba sta željna vsega, kar bi jima ponujalo bogato življenje. Spoznata umirajočo, zelo mlado ameriško dedinjo, Milly Theale, ki je sama že zagledana v Mertona. Kate Croy pride na idejo, da bi se njen zaročenec moral posvetiti dedinji in se z njo poročiti. Ko bo umrla in bo on podedoval njeno premoženje, se bosta lahko poročila; tako bosta prišla do svojega velikega bogastva in svojega veličastnega življenja. Načrt skorajda uspe, a dedinja izve, da sta njena nova prijateljica Kate Croy in njen domnevni ljubimec zaročena. V grenkem razočaranju podleže svoji bolezni. Toda preden umre, napravi nenavadno volilo, in mladeniču, ne glede na vse, zapusti premoženje. Mladenič, ki nad prevaro nikoli ni bil navdušen, sedaj, kot pravi, ne more preprosto vzeti njenega denarja in izpeljati načrta. Namesto tega svoji zaročenki predlaga, da vrneta bogastvo in se poročita "tako, kot je bilo". A videti je, da sta oba spoznala, in zaročenka konča roman s temi besedami, da nikoli več ne more biti "tako, kot je bilo". (Robert B. Pippin)
Prvo slovensko dramsko adaptacijo romana Krila golobice je na oder Stare dvorane postavil Matjaž Berger, eden izmed estetsko najbolj profiliranih slovenskih režiserjev, ki je v Drami SNG Maribor režiral prvič.

Koreografija Alexander Ekman, Edward Clug, Jiři Kylián
Glasba Mikael Karlsson, Milko Lazar, Steve Reich
Premiera 6. marec 2020, Velika dvorana
Dih jemajoča virtuoznost triptiha v koreografiji Alexandra Ekmana, Edwarda Cluga in Jiřija Kyliána
Švedski koreograf Alexander Ekman je nedvomno eden izmed najzanimivejših koreografov svoje generacije, ki se z globoko prespraševanjem posveča predvsem bivanjskim simptomom današnjega človeka. S svojim neobičajnim smislom za humor in s številnimi elementi presenečenja se je v koreografiji Left Right Left Right osredotočil na koncentracijo ter pomen pravočasnosti in ritma, pri tem pa je z menjavanjem zvočnih pejsažev ustvaril unikatno študijo človeškega gibanja.
Podoben vtis ustvarja tudi koreografija Handman, ki jo je Edward Clug ustvaril za podmladek Nizozemskega plesnega gledališča (NDT 2). Glasba repetitivnih struktur Milka Lazarja evocira dinamično plesno platformo, na kateri Clug izvede reinvencijo nekaterih figur in jih reaktivira skozi intenzivno delo rok. Humorna inovativnost in detajlna prečiščenost celotne gibalne konstelacije predstave sta Clugu prinesli nominacijo za prestižno koreografsko nagrado Benois de la danse v letu 2017.
V koreografiji Falling Angels, ki jo je Jiři Kylián leta 1989 ustvaril za Nizozemsko plesno gledališče, je avtor uporabil minimalistično glasbo Steva Reicha, ki jo je ta ustvaril po lastnih vtisih ritualne glasbe iz Gane. Gibalne linije provokativne koreografije za osem plesalk so na več mestih "nalomljene" z ostrimi tolkalnimi gestami in zasuki, ki dajejo gibanju nepredvidljivo dinamiko, celotna fizična struktura nastopajočih pa tako kulminira v mogočno, skorajda kruto vizualno lepoto, ki gledalcu jemlje dih.

5. koncert: Slavni boter, neminljivi prijatelj
5. marec 2020
Kazinska dvorana SNG Maribor

Baročni večer nemških mojstrov Bacha in Telemanna, začinjen s skladbo Alda Kumarja. Mariborskim glasbenikom se bosta pridružila v Londonu delujoči flavtist Boris Bizjak in čembalist Tomaž Sevšek Šramel.

Johann Sebastian Bach: Sonata za za dve flavti in basso continuo v G-duru, BWV 1039
Johann Christian Bach: Kvartet za dve flavti, violo in violončelo, op. 19, št. 1
Aldo Kumar: Jutra za flavto in čembalo
Georg Philipp Telemann: Kvartet za flavti, violončelo in čembalo v d-molu, “Tafelmusik”, TWF 43:D1
Georg Philipp Telemann: Kvartet za flavto, violino, violo in čembalo v g-molu, “Tafelmusik”, TWF43:G4

Boris Bizjak, flavta, Mateja Kremljak Hotko, flavta, Maja Peternel, violina, Nejc Mikolič, viola, Nikolaj Sajko, violončelo, Tomaž Sevšek, čembalo

Ob 19.00 pogovor z glasbeniki in predstavitev glasbenih del, pogovor bo vodila Anuša Plesničar

Koncertni cikel Carpe artem nastaja v produkciji Društva za komorno glasbo Amadeus v koprodukciji s SNG Maribor.

www.carpeartem.eu

Komična drama o razkrivanju skrivnosti, ujetih v mobilne telefone
Štirje dolgoletni prijatelji in njihove najdražje, z izjemo Filipa, katerega prijateljica je doma obležala z vročino, se družijo na terasi in opazujejo lunin mrk. Večer mineva v čaru duhovitih zbadljivk, simpatičnih šal in aktualnih pogovorov o družinskih in intimnih zadevah. Ko tema pogovora nanese na informacije, ki jih skrivajo naši nepogrešljivi mobilni telefoni, se zbrana druščina junaško odloči, da ni skrivnosti, ki bi jih tajili pred prijateljskim omizjem. Nedolžna igra, da bo vsak od njih klice, SMS-e in MMS-e, ki bodo prihajali med večerjo, delil z vsemi zbranimi, sproži sprva zabavne reakcije, a lahkotnost igre se začne počasi izgubljati. Skrivnosti, ki bi morale ostati v majhnih glavah pametnih telefonov, spremenijo slike o zakoncih, partnerjih, ljubicah in prijateljih. Ta večer prav vsak od njih razkrije temno plat, ki jo uspešno skriva. A poti nazaj več ni in nihče ne ve, kam bo nedolžna igra usmerila svoj tok. Prvo slovensko uprizoritev Popolnih tujcev je po motivih istoimenskega izjemno uspešnega italijanskega filma iz leta 2016 zrežirala perspektivna mlada hrvaška režiserka Tamara Damjanović.

Izvenabonmajski koncert: Motiejus Bazaras, klavir
18. februar 2020
Kazinska dvorana SNG Maribor

Recital litvanskega pianista Motiejusa Bazarasa.

Motiejus Bazaras se je rodil leta 1987 v družini pianistov. Študiral je v Kaunasu na glasbeni gimnaziji J. Naujalis v razredu Rymantėja Šerkšnytėja in na konservatoriju J. Gruodisa v razredu Sonate Bielionytė. Na litovski akademiji za glasbo in gledališče je študiral pri profesorjih Zbignevasu Ibelgauptasu, Sergeju Okrušku in Petrasu Geniušasu. V okviru izmenjave študentov je študiral tudi na Visoki šoli za glasbo in gledališče v Hamburgu pri profesorju Volkerju Banfieldu. Nastopil je kot solist na več kot 20 mednarodnih klavirskih tekmovanjih in v večini izmed njih postal nagrajenec. Med njimi velja omeniti: veliko nagrado na mednarodnem tekmovanju Balys Dvarionas v Litvi (2002), prvo nagrado na 6. mednarodnem tekmovanju Stasys Vainiūnas v Litvi (2010) in diplome na 6. in 7. mednarodnem tekmovanje Mikalojusa Konstantinasa Čiurlionisa v Litvi (2011 in 2015). Leta 2013 je na klavirskem tekmovanju Jāzeps Vītols v Rigi osvojil 2. nagrado. Nastopil je z mnogimi orkestri: s komornimi orkestri iz Kaunasa in Talina, mestnim orkestrom Kaunas, litovskim narodnim simfoničnim orkestrom, litovskim državnim simfoničnim orkestrom in simfoničnim orkestrom iz Plovdiva.
Prizadeva si razširiti obseg svojih glasbenih interesov: kot pianist oziroma klaviaturist redno nastopa tudi z džezovskimi, rock in drugimi žanrskimi zasedbami, sodeluje na festivalih in glasbenih projektih, prireja in sklada glasbo. Razvoj in utelešenje takšnih različnih kreativnih idej prispeva čudovita ekipa, sestavljena iz bratov multiinstrumentalistov - Mykolasa Bazarasa in Benediktasa Bazarasa. Deluje kot učitelj klavirja na konservatoriju J. Gruodis v Kaunasu in kot predavatelj na Tehniški univerzi Kaunas. Leta 2017 je na litovski akademiji za glasbo in gledališče zagovarjal doktorat. Glavna naloga njegovega umetniškega doktorata z naslovom "Uporaba neakademske glasbene prakse pri usposabljanju akademskega pianista" je razviti usklajevanje med različnimi glasbenimi kulturami za boljši glasbeni rezultat in razmisliti o neakademskih praksah izvajanja v okviru znanstvenega pristopa. Pianist sledi nadaljnjim raziskovanjem področij, ki vključujejo interakcije akademske in neakademske glasbe z vidika izvajalskih praks, pa tudi iskanje izboljšav v konstrukciji klavirja.

www.carpeartem.eu

Presunljiv psihološki portret posameznikove volje do moči v dramatični Verdijevi pisavi
Glasbenogledališki genij Giuseppeja Verdija se je v razponu kar šestih desetletij njegovega aktivnega skladateljevanja udejanjil v številnih opernih mojstrovinah, izmed katerih je bilo ustvarjenih kar nekaj del, s pomočjo katerih so skozi Verdijevo ekspresivno in obenem docela človeško sočutno glasbeno pero na novo zaživeli fragmenti italijanske zgodovine. Prav te nove zgodbe, prežete z mojstrsko dognano glasbeno dramo, so tisti primer umetniške resnice, s katero je Verdi ohranil trajno mesto v svetovnem opernem panteonu. Mednje sodi tudi zgodba o junaškem, toda plebejskem pomorščaku Simonu Boccanegri, ki je po volji ljudstva postal dož Genove sredi 14. stoletja. Razklan med bremenom lastne zgodovine – muči ga predvsem izguba hčerke, ki jo po spletu okoliščin pod imenom Amelia Grimaldi najde šele po 25 letih – in političnimi ambicijami svojih nasprotnikov, se Boccanegra odloči poiskati novega zaveznika v podobi svojega bodočega zeta Gabrieleja Adorna, ki mu je Amelijina roka obljubljena v zameno za pomoč pri porazu uzurpatorjev Boccanegrove vladavine. Velikopotezna dramatičnost opere, ki je širši mednarodni uspeh doživela šele po Verdijevem angažmaju pesnika in skladatelja Arriga Boita, ki je revidiral izvirni Piavejev libreto, in praizvedbi v milanski Scali leta 1881, bo v režiji Arnauda Bernarda in pod dirigentsko taktirko Francesca Rose prvič v zgodovini uprizorjena na velikem odru mariborske opere.
Opera se izvaja v italijanskem jeziku s slovenskimi nadnapisi.

4. koncert: Odmev se pojavi
30. januar 2020 ob 19.30
Kazinska dvorana SNG Maribor

Schubertovi samospevi v izvedbi sopranistke Nike Gorič in pianista Ferdinanda Mussutta ter slovenska premiera skladbe Schub'rdy G'rdy Vita Žuraja, pri kateri je po lastnih besedah “stisnil Schubertove samospeve skozi napravo za mletje mesa in ustvaril novo skladbo”. Na koncertu bo sodeloval tudi izjemni akordeonist Stefan Hussong, ugledni solist in profesor na Visoki šoli za glasbo v Würzburgu.

Franz Schubert: Die Forelle D. 550, Rastlose Liebe D. 138, An die Musik D. 547
Uroš Rojko: ObSession za akordeon in tolkala
Franz Schubert: Erlkönig D. 328, Ständchen D. 957
Federica lo Pinto: Confusione za akordeon in klavir
Franz Schubert: Hirt auf dem Felsen D. 965
Vito Žuraj: Schub'rdy G'rdy za sopran, akordeon, tolkala in klavir

Nika Gorič - sopran
Aljaž Beguš - klarinet
Stefan Hussong - akordeon
Simon Klavžar - tolkala
Ferdinando Mussutto - klavir
Vito Žuraj - izbor programa, dirigent

Ob 19.00 pogovor z glasbeniki in predstavitev glasbenih del, pogovor bo vodil Benjamin Virc

Koncertni cikel Carpe artem nastaja v produkciji Društva za komorno glasbo Amadeus v koprodukciji s SNG Maribor.

www.carpeartem.eu

Opera v treh dejanjih na libreto Francesca Marie Piaveja po drami Dama s kamelijami Alexandra Dumasa.

Čeprav je bil Giuseppe Verdi (1813–1901) v hudi časovni stiski, ko je skladal Traviato, mu je uspelo ustvariti eno svojih najtrajnejših del. Verdi in Piave sta v Dumasovi drami Dama s kamelijami zagledala brezčasno tematiko, privlačno tudi za operno uglasbitev. Ljubezenska zgodba, ki se vrti okoli razklanosti med družbeno sprejemljivim in narekom srca ter aktualizira nemoč preseganja socialnih razlik, je našla v značilnem Verdijevem glasbenem jeziku popolnega sopotnika za prihodnost. Glasba, v kateri odmeva lahkotni utrip salonov in plesnih dvoran in ki prepričljivo upodablja človekove notranje stiske, je v drami o nesrečni mladi pariški kurtizani prežela tako njeno intimno zgodbo kot milje, v katerem se ta odvija. Zato ne preseneča, da je Traviata hvaležno odprta za mnogovrstne režijske interpretacije, ki se globoko dotaknejo tudi sodobnega človeka.

Režijsko postavitev je tokrat podpisal sloviti režiser argentinskega rodu, Hugo de Ana. Režiser, ki se je uveljavil na najpomembnejših svetovnih opernih odrih (bil je gost rimske Opere, gledališča San Carlo iz Neaplja, Nemške opere Berlin, Kraljeve opere Covent Garden iz Londona, Opere iz Lilla, Kraljevega gledališča iz Madrida, opere iz Washingtona, milanske Scale idr.), je svoje delo okronal z rednim sodelovanjem na enem najuglednejših svetovnih opernih festivalov, festivalu v veronski Areni, za katerega je med drugim režiral operi Tosca (leta 2006) in Seviljski brivec (2007).

Mladi plemič Alfredo se zaljubi v pariško kurtizano Violetto. Par se odloči za življenje v dvoje, mimo pariških salonov in predsodkov. Vendar je beg od sveta le navidezen in kratkega diha. V njunem idiličnem skrivališču v predmestju Pariza Violetto obišče Alfredov oče ter jo prosi, naj zapusti njegovega sina – s tem bi ga odrešila sramote in mu omogočila, da bi si povrnil ugled. Violetta spozna, da ne more ubežati nesrečni usodi ženske, ki živi v senci pariške visoke družbe, in zato se odloči, da bo zapustila Alfreda. Vendar vrže odločitev, s katero naj bi popravila njegov položaj, usodno senco na njeno mlado življenje …

Predstava traja 2 uri in 50 minut ter ima dva odmora.

Vstopnice: https://sngmb.mojekarte.si/si/la-traviata/vstopnice-1121124.html