SNG Maribor 27 Slovenska ulica Maribor, Upravna enota Maribor, 2000 Slovenia

Koncertni cikel SAMOSPEVANJE
Kaj mi poje ptičica
Večer samospevov G. Mahlerja, J. Pavčiča in M. Ravela

Barbara Jernejčič Fürst - mezzosopran
Nejc Lavrenčič – klavir

Mlad PerArtem
Manca Kumar – sopran
Meta Červ – klavir

MARIBOR
SNG Maribor
18. septembra 2021, ob 17.30

VSTOPNICE
10,00 € - za posamezni koncert
15,00 € - za dva koncerta (18. 9. 2021 ob 17.30 in 19.30 h)

Prodajna mesta: uro pred dogodkom
Rezervacija vstopnic: info@perartem.si

Osrednji, najstarejši in najuglednejši gledališki festival v Sloveniji.
Kjer so na ogled najboljše gledališke predstave!
Festival Borštnikovo srečanje vsako leto postreže z najboljšimi predstavami slovenskih gledališč. Ob koncu festivala strokovna žirija podeli nagrade za najboljšo predstavo, igralce, režijo in druge umetniške dosežke. Nekatere predstave so izvedene tudi v tujih jezikih.
V letošnjem letu poteka med 24. majem in 4. junijem, ko si lahko najrazličnejše uprizoritve, predstave, performanse in druge dogodke ogledate na različnih lokacijah. V zadnjih letih organizatorji namreč oživljajo pozabljene zgradbe, dvorišča pa spreminjajo v odre in tako ustvarjajo urbani mestni vrvež.
Da bo izkušnja popolna in doživetje edinstveno, manjkate samo še vi!
PROGRAM:
Sedem vprašanj o sreči (Festival Borštnikovo srečanje)
Tekmovalna predstava 56. Festivala Borštnikovo srečanje.
19. 6. 2021, 18:00 →
Maribor center / Lutkovno gledališče Maribor
Festival Borštnikovo srečanje
Gledališče
https://www.sng-mb.si/program-drama-sng-mb/sedem-vprasanj-o-sreci-/
Alice v postelji (Festival Borštnikovo srečanje)
Tekmovalna predstava 56. Festivala Borštnikovo srečanje.
20. 6. 2021, 19:30 →
Maribor center / SNG Maribor, Stara dvorana
Festival Borštnikovo srečanje
Gledališče
https://www.sng-mb.si/program-drama-sng-mb/alice-v-postelji/
Sin (Festival Borštnikovo srečanje)
Tekmovalna predstava 56. Festivala Borštnikovo srečanje.
22. 6. 2021, 20:00 →
Maribor center / SNG Maribor, Stara dvorana
Festival Borštnikovo srečanje
Gledališče
https://www.sng-mb.si/program-drama-sng-mb/sin/
Biokozmizem::Izreka (Festival Borštnikovo srečanje)
Tekmovalna predstava 56. Festivala Borštnikovo srečanje.
24. 6. 2021, 18:00 →, 24. 6. 2021, 21:00 →
Maribor center / SNG Maribor, Mali oder
Festival Borštnikovo srečanje
Gledališče
https://www.sng-mb.si/program-drama-sng-mb/biokozmizemizreka/
Gejm (Festival Borštnikovo srečanje)
Tekmovalna predstava 56. Festivala Borštnikovo srečanje.
24. 6. 2021, 20:00 →
Maribor center / SNG Maribor, Velika dvorana
Festival Borštnikovo srečanje
Gledališče
https://www.sng-mb.si/program-drama-sng-mb/gejm/
Sedem dni (Festival Borštnikovo srečanje)
Tekmovalna predstava 56. Festivala Borštnikovo srečanje.
26. 6. 2021, 20:00 →
Maribor center / SNG Maribor, Stara dvorana
Festival Borštnikovo srečanje
Gledališče
https://www.sng-mb.si/program-drama-sng-mb/sedem-dni/

Opera (japonska tragedija) v treh dejanjih.
Premiera: 5. junij 2021, Velika dvorana
Avtor: Giacomo Puccini
Režija: Pier Francesco Maestrini
Libreto Luigi Illica, Giuseppe Giacosa
Praizvedba opere 17. februar 1904, Teatro alla Scala di Milano

Sponzor predstave Madama Buterfly je Pošta Slovenije
Še preden je svojo praizvedbo v rimski Operi doživela Tosca januarja 1900, je Puccini že intenzivno iskal novo temo oziroma predlogo za svojo naslednjo opero. Med ožjim izborom primernih del so bile tudi Maeterlinckova drama Pelléas et Mélisande, Hugojev epohalni roman Les Misérables in Daudetov roman Tartarin de Tarascon. Toda šele po poletnem obisku londonske produkcije Tosce je našel svoj pravi navdih v tragični enodejanki Madame Butterfly: A Tragedy of Japan Davida Belasca, ki je nastala kot dramatizacija kratke zgodbe Madame Butterfly Johna Lutherja Longa in je bila ravno tedaj na programu v londonskem gledališču Duke of York's Theatre. Puccini je bil na predstavo navdušen, zato je takoj angažiral svoja libretista, Illico in Giacoso, da bi začela s pripravo besedila. Kot po navadi je bila naloga Illice, da pripravi ustrezno dramsko strukturo in osnutek dialogov, ki bi jih nato Giacosa prepesnil v verze.
Prva različica opere Madama Butterfly, ki je bila zasnovana v zgolj dveh dejanjih, je bila prvič izvedena v milanski Scali 17. februarja 1904 in je doživela slab sprejem pri publiki, in to kljub dejstvu, da sta bila v vlogah glavnih dveh protagonistov – ljubezenskega para – Čočo san in Benjamina Franklina Pinkertona angažirana priznana sopranistka Rosina Storchio in tenorist Giovanni Zenatello. Glavni razlog za fiasko operne praizvedbe pa ni bila kakšna kompozicijska pomanjkljivost, ampak predvsem pomanjkanje časa za ustrezno pripravo zahtevne glasbene partiture, ki jo je Puccini oddal po predvidenem roku, saj je njegovo temeljito spoznavanje z japonsko kulturo – znano je, da se je pri komponiranju pogosto posvetoval z neko japonsko igralko, ki je takrat bivala v Milanu – terjalo preveč časa.
Puccini pa po propadli praizvedbi ni obupal nad opero in jo je zgolj nekoliko dramaturško razčlenil – pravzaprav je izvorno drugo dejanje "razbil" na dva dela –, prav tako pa je naredil še nekaj minornih harmonsko-melodičnih popravkov v posameznih arijah in inštrumentalnih prehodih. Sledil je velik uspeh prve izvedbe nove različice opere 28. maja še istega leta (1904) v Brescii. Madama Butterfly, ki bo po več kot desetletnem premoru (nazadnje je bila uprizorjena v sezoni 2008/2009) ponovno zaživela na velikem mariborskem odru, je ena tistih redkih primerov, ko se operni libreto in ne nazadnje tudi čustveno nabita glasba z emfatičnim vrhuncem v ljubezenskem duetu Vogliatemi bene med pravkar poročeno japonsko gejšo Čočo san z ameriškim mornariškim častnikom Pinkertonom kaže kot pomenljiva umetniška nadgradnja lastnega izvirnika – Longove kratke zgodbe in Belascove dramatizacije –, kar potrjuje tudi trajna priljubljenost te opere na preštevilnih opernih odrih po vsem svetu.

Sodobna drama o tem, kako epidemija nenačrtovano združi razseljeno in odtujeno družino.
Skupaj sami ali jutri je v sanjah izgledal drugače je družinska drama, ki se odvija v karanteni. Medtem ko se po svetu širi epidemija, se razseljena družina ponovno združi pod streho starega doma. V središču dogajanja je nova družinska dinamika, ki se sooča z dejstvom, da ni več sveta, ki so ga poznali pred epidemijo, prav tako pa tudi ni več stare družine. Ostanejo zgolj spomini na brezskrbno otroštvo, idealizirano obdobje preteklega življenja. Konec sveta kot smo ga poznali in konec družine sta osrednji temi, ki ju spremljamo skozi doživljanja šestih članov družine oziroma petih družinskih članov in hčerkinega fanta, ki se je zaradi finančne stiske priselil na dom svojega dekleta. Poleg finančne stiske igra naslavlja še problematiko nezmožnosti soočanja s težavami – tako sedanjimi kot preteklimi, s problematiko odtujenosti, alkoholizma, manka perspektive oziroma nepredstavljivosti prihodnosti, ki je ključen element za človeški obstoj v sedanjosti, ter ujetosti z ljudmi, pred katerimi so nekoč že pobegnili. Protagonisti se soočajo z dejstvom, da karantena ni ustvarila novih problemov, temveč je le potencirala stare, s katerimi so se sedaj prisiljeni spoprijeti. Kam jih bodo peljali in ali jih bodo rešili, pa je odvisno od njih samih.
ZASEDBA
Mama - Maša Žilavec
Oče - Vojko Belšak
Hcerka - Julija Klavžar
Fant - Gorazd Žilavec
Najmlajši sin - Žan Koprivnik
Starejši sin - Matevž Biber
Dramaturginja Nina Kuclar Stiković, scenografinja Urša Vidic, kostumografinja Katarina Šavs, lektorica Metka Damjan, oblikovalec svetlobe David Andrej Francky, svetovalec za borilne veščine Tomaž Barada, asistentka kostumografije Ana Janc
Nakup spletne vstopnice: SNG Maribor - Moje karte

Poetična drama, posvečena prvi uprizoritvi v slovenskem jeziku v SNG Maribor.
Koprodukcija s Konservatorijem za glasbo in balet Maribor
Grmače, napisane v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja in prvič uprizorjene leta 1994, sklepajo tragiški dramski svet Daneta Zajca, ki s pomočjo radikalne avtokritike tematizira uničenje ali razpad družine (rodu) in s tem določene skupnosti v celoti. Nekateri so Grmače skušali predstaviti kot slovenskega Hamleta ali kot medgeneracijsko tragedijo konca arhaične skupnosti, ki dreza v nevralgične točke slovenske zgodovine in mapira njeno psihogeografijo samozavrtosti, užitka v samospodbijanju, nenehnega prelaganja krivde, samopomilovanja, demonizacije drugih, sramote glede nezmožnosti vzpostavitve pristnega stika, vključno z jalovostjo izdajstev in maščevanj, samoizgubljanja v onkrajnosti, predvsem pa nebogljenost tistih, ki se imajo za odreševalce, kot je ugotovil že Taras Kermauner. Prav on je poudaril tudi, da "Grmače niso narodna, ne nacionalna pesnitev. S stališča nacionalizma so kar se da dezangažirana, pesimistična, resignativna." Politika je v Zajčevi dramatiki razkrinkana kot ničeva, kot gol pohlep po oblasti zaradi nezmožnosti preseganja temeljne človeške ponesrečenosti ali učinkovitega udejanjanja transcendence skozi ljubezen do drugega.
Tibor Hrs Pandur, dramaturg uprizoritve
(Celoten Pandurjev zapis je objavljen v datoteki pod fotogalerijo.)
ZASEDBA
Andraž - Vladimir Vlaškalić
Jur - Benjamin Krnetić
Matija - Nejc Cijan Garlatti
Kolomč - Žan Koprivnik
Sevšek - Matevž Biber
Potovka - Nataša Matjašec Rošker, Tamara Avguštin
Polona - Minca Lorenci
Gospa Smrt - Liza Marijina
Lah - Gorazd Žilavec
Orchestra of the Conservatory of Music and Ballet Maribor
Urban Erker - Clarinet
Matic Kavcl - Accordion
Nik Zendzianowsky - Trumpet
Domen Baša - Euphonium
Odrska priredba Tibor Hrs Pandur, Nina Rajić Kranjac, dramaturg Tibor Hrs Pandur, scenografka Urša Vidic, kostumografka Marina Sremac, skladatelj Branko Rožman, lektorica Mojca Marič, oblikovalec svetlobe Borut Bučinel
Nakup spletne vstopnice: SNG Maribor - Moje karte

Ivor Martinić po filmskem scenariju Luchina Viscontija, Enrica Mediolija, Nicole Badalucca.
Če bi bil svet preprosto urejen, črno-bel, in bi bila jasno določljiva ločnica med prav in narobe, lepim in grdim, ustvarjajočim in rušečim, čistim in umazanim, bi bil svet dobrega jasno ločen od zla. Ampak svet je od nekdaj iz tira, kaos je človekov naravni habitat, vojna je naravno stanje in vsak slehernik je rojen, da uravnava svet po svoji vesti. Čas v začetku Somraka bogov se zdi urejen, vsak ima svoje mesto za družinsko mizo in določljiv položaj v jeklarskem imperiju von Essenbeck. Rojstnodnevno zabavo družinskega patriarha prekine udarna novica o požigu Reichstaga, in slavljenec, predstavnik staronemške aristokracije, ki ji je odbila zadnja ura, je še isto noč umorjen. Po smrti magnata se poženejo mlinska kolesa boja za dediščino, v duhu novo vladajočih silnic pa so vsi nasledniki največjega železarskega koncerna v državi ujetniki še močnejšega političnega kolesja, ki s svojimi premišljenimi strategijami posega v življenja vsakega posameznega člana družine. Medsebojni družinski spopadi razkrivajo najsrhljivejše patološko spervertirane želje in brezkompromisno egoistično vodene interese. Volja do moči stopa z roko v roki ob podlih izdajah najbližjih, vse dokler somrak ne ujame tudi macbethovske baronice in njenega parvenija.
Po filmskem scenariju je gledališko priredbo Somraka bogov, katere aktualnost je v današnjem barbarskem kapitalističnem ustroju in v vzpenjajočih totalitarizmih opravičljivo zaskrbljujoča, napisal hrvaški dramatik Ivor Martinić, režijo pa bo prevzel hrvaški režiser Dalibor Matanić.
ZASEDBA
Martin von Essenbeck, sin baronice von Essenbeck - Petja Labović
Baronica Sophie von Essenbeck - Nataša Matjašec Rošker
Friedrich Bruckmann, poslovodja v železarni Essenbeck, njen ljubimec - Vojko Belšak
Von Aschenbach - Kristijan Ostanek
Baron Konstantin von Essenbeck, Joachimov nečak, vdovec, član SA - Davor Herga
Elisabeth Thallman, žena Herberta Thallmana - Eva Kraš
Günther von Essenbeck, sin barona Konstantina von Essenbecka - Matevž Biber
Herbert Thallman, Joachimov nečak - Žan Koprivnik
Baron Joachim von Essenbeck - Miloš Battelino
Prevajalka Mojca Marič, dramaturg Ivor Martinić, scenograf Marko Japelj, kostumograf Leo Kulaš, lektorja Mojca Marič, Janez Bostič, skladatelja Alen Sinkauz in Nenad Sinkauz, oblikovalka svetlobe Vesna Kolarec
Nakup spletne vstopnice: SNG Maribor - Moje karte

Ivor Martinić po filmskem scenariju Luchina Viscontija, Enrica Mediolija, Nicole Badalucca.
Če bi bil svet preprosto urejen, črno-bel, in bi bila jasno določljiva ločnica med prav in narobe, lepim in grdim, ustvarjajočim in rušečim, čistim in umazanim, bi bil svet dobrega jasno ločen od zla. Ampak svet je od nekdaj iz tira, kaos je človekov naravni habitat, vojna je naravno stanje in vsak slehernik je rojen, da uravnava svet po svoji vesti. Čas v začetku Somraka bogov se zdi urejen, vsak ima svoje mesto za družinsko mizo in določljiv položaj v jeklarskem imperiju von Essenbeck. Rojstnodnevno zabavo družinskega patriarha prekine udarna novica o požigu Reichstaga, in slavljenec, predstavnik staronemške aristokracije, ki ji je odbila zadnja ura, je še isto noč umorjen. Po smrti magnata se poženejo mlinska kolesa boja za dediščino, v duhu novo vladajočih silnic pa so vsi nasledniki največjega železarskega koncerna v državi ujetniki še močnejšega političnega kolesja, ki s svojimi premišljenimi strategijami posega v življenja vsakega posameznega člana družine. Medsebojni družinski spopadi razkrivajo najsrhljivejše patološko spervertirane želje in brezkompromisno egoistično vodene interese. Volja do moči stopa z roko v roki ob podlih izdajah najbližjih, vse dokler somrak ne ujame tudi macbethovske baronice in njenega parvenija.
Po filmskem scenariju je gledališko priredbo Somraka bogov, katere aktualnost je v današnjem barbarskem kapitalističnem ustroju in v vzpenjajočih totalitarizmih opravičljivo zaskrbljujoča, napisal hrvaški dramatik Ivor Martinić, režijo pa bo prevzel hrvaški režiser Dalibor Matanić.
ZASEDBA
Martin von Essenbeck, sin baronice von Essenbeck - Petja Labović
Baronica Sophie von Essenbeck - Nataša Matjašec Rošker
Friedrich Bruckmann, poslovodja v železarni Essenbeck, njen ljubimec - Vojko Belšak
Von Aschenbach - Kristijan Ostanek
Baron Konstantin von Essenbeck, Joachimov nečak, vdovec, član SA - Davor Herga
Elisabeth Thallman, žena Herberta Thallmana - Eva Kraš
Günther von Essenbeck, sin barona Konstantina von Essenbecka - Matevž Biber
Herbert Thallman, Joachimov nečak - Žan Koprivnik
Baron Joachim von Essenbeck - Miloš Battelino
Prevajalka Mojca Marič, dramaturg Ivor Martinić, scenograf Marko Japelj, kostumograf Leo Kulaš, lektorja Mojca Marič, Janez Bostič, skladatelja Alen Sinkauz in Nenad Sinkauz, oblikovalka svetlobe Vesna Kolarec
Nakup spletne vstopnice: SNG Maribor - Moje karte

Ivor Martinić po filmskem scenariju Luchina Viscontija, Enrica Mediolija, Nicole Badalucca.
Če bi bil svet preprosto urejen, črno-bel, in bi bila jasno določljiva ločnica med prav in narobe, lepim in grdim, ustvarjajočim in rušečim, čistim in umazanim, bi bil svet dobrega jasno ločen od zla. Ampak svet je od nekdaj iz tira, kaos je človekov naravni habitat, vojna je naravno stanje in vsak slehernik je rojen, da uravnava svet po svoji vesti. Čas v začetku Somraka bogov se zdi urejen, vsak ima svoje mesto za družinsko mizo in določljiv položaj v jeklarskem imperiju von Essenbeck. Rojstnodnevno zabavo družinskega patriarha prekine udarna novica o požigu Reichstaga, in slavljenec, predstavnik staronemške aristokracije, ki ji je odbila zadnja ura, je še isto noč umorjen. Po smrti magnata se poženejo mlinska kolesa boja za dediščino, v duhu novo vladajočih silnic pa so vsi nasledniki največjega železarskega koncerna v državi ujetniki še močnejšega političnega kolesja, ki s svojimi premišljenimi strategijami posega v življenja vsakega posameznega člana družine. Medsebojni družinski spopadi razkrivajo najsrhljivejše patološko spervertirane želje in brezkompromisno egoistično vodene interese. Volja do moči stopa z roko v roki ob podlih izdajah najbližjih, vse dokler somrak ne ujame tudi macbethovske baronice in njenega parvenija.
Po filmskem scenariju je gledališko priredbo Somraka bogov, katere aktualnost je v današnjem barbarskem kapitalističnem ustroju in v vzpenjajočih totalitarizmih opravičljivo zaskrbljujoča, napisal hrvaški dramatik Ivor Martinić, režijo pa bo prevzel hrvaški režiser Dalibor Matanić.
ZASEDBA
Martin von Essenbeck, sin baronice von Essenbeck - Petja Labović
Baronica Sophie von Essenbeck - Nataša Matjašec Rošker
Friedrich Bruckmann, poslovodja v železarni Essenbeck, njen ljubimec - Vojko Belšak
Von Aschenbach - Kristijan Ostanek
Baron Konstantin von Essenbeck, Joachimov nečak, vdovec, član SA - Davor Herga
Elisabeth Thallman, žena Herberta Thallmana - Eva Kraš
Günther von Essenbeck, sin barona Konstantina von Essenbecka - Matevž Biber
Herbert Thallman, Joachimov nečak - Žan Koprivnik
Baron Joachim von Essenbeck - Miloš Battelino
Prevajalka Mojca Marič, dramaturg Ivor Martinić, scenograf Marko Japelj, kostumograf Leo Kulaš, lektorja Mojca Marič, Janez Bostič, skladatelja Alen Sinkauz in Nenad Sinkauz, oblikovalka svetlobe Vesna Kolarec
Nakup spletne vstopnice: SNG Maribor - Moje karte

Glasba za pihalni oktet Wolfganga Amadeusa Mozarta in češkega skladatelja Josepha Myslivečka, katerega dela je mlajši Mozart občudoval in se po njih zgledoval kot kontrast pa delo mladega češkega skladatelja Gideona Kleina, umorjenega v 2. svetovni vojni. Pihalni oktet bo vodil oboist Matej Šarc, solist orkestra Slovenske filharmonije in profesor na ljubljanski Akademiji za glasbo.
Program:
Josef Mysliveček: Oktet št. 1 v Es-duru za oboi, klarineta, rogova in fagota
Gideon Klein: Divertimento
Wolfgang Amadeus Mozart: Serenada št. 11 za pihala v Es-duru, K. 375