SNG Maribor 27 Slovenska ulica Maribor, Upravna enota Maribor, 2000 Slovenia

Poklon gospe Alenki Bartl

Spomin na veliko ustvarjalko skozi kostumske skice
Razstava Slovenskega gledališkega inštituta (SLOGI)

Na dan žena, 8. marca letos, je v Luciji pri Portorožu umrla gospa Alenka Bartl. Ustvarila je – tako količinsko kot kakovostno – izjemen opus ter zanj prejela številna priznanja in nagrade. Njeno stvariteljstvo je bilo povezano tudi z Borštnikovim srečanjem v Mariboru, saj je prejela kar pet Borštnikovih nagrad za kostumografijo (Velikani z gore, Drama SNG v Ljubljani in Obtoženi volk, Slovensko mladinsko gledališče v Ljubljani, 1977; Ščurki, Drama SNG v Mariboru, 1980; Disident Arnož in njegovi, Drama SNG v Ljubljani, 1982; Hamlet, Mestno gledališče ljubljansko, 1984; Opera za tri groše, Slovensko ljudsko gledališče v Celju, 1989).
Polde Bibič, prejemnik Borštnikovega prstana 1984, je o Alenki Bartl zapisal: »Uporabljanje pretiranih izrazov hvale, kot je recimo izraz legenda za živega človeka, mi je sicer zoprno, a pri Alenki Bartl ne morem drugače, kot da rečem, da je bil njen čut za barve genialen. Zaradi tega si jo v gledališču težko odmislim. Kako puščobno bi bilo brez prelivanja mavričnih barv, v katere s(m)o bili odeti plesalci, pevci, igralci. /…/ Za konec pa vendarle bistveno resnico: igralcu je najpomembnejše, da se ne počuti slabo v kostumu, ki mu ga predpiše kostumograf. To se mi ni dogajalo, kadar smo nastopali odeti v mavrice Alenke Bartl.«
Mag. Tea Rogelj, dramaturginja in višja kustosinja Slovenskega gledališkega inštituta, ki je pred leti soustvarila razstavo in e-razstavo Alenka Bartl – kostumografka, bo ob skicah predstavila opus te pomembne slovenske umetnice.

Dogodek bo na Malem odru.

Monoopera po motivih istoimenske kratke zgodbe Nikolaja Vasiljeviča Gogolja:
Zapiski blazneža

Gogoljeva pripoved Zapiski blazneža (1835) je eden najzgodnejših in najpodrobnejših prikazov shizofrenije, veliko preden je bolezen našla svoje ime in prostor v medicinski znanosti. Zgodba bolezni ne analizira s pomočjo medicine, temveč se posveča družbi, v kateri se posameznik trudi poiskati smisel obstoja, položaj in identiteto. Skozi medicinsko verjetne in pesniško opojne opise bolezni Aksentija Ivanoviča Popriščina Gogolj lucidno spregovori o bolezni družbe in nas opomni na pogost in običajen konflikt s stvarnostjo, kot ga poznamo vsi. Katera stvarnost je stvarna? Ona, o kateri beremo v medijih, tista, ki jo vidimo v neposredni okolici, ali ta v nas? V vse bolj odkritem spopadu med vzhodom in zahodom, levim in desnim, verskim in ateističnim razumevanjem sveta se vsakdo bori za svojo normalnost, in ‒ kako paradoksalno ‒ je videti bolj in bolj nor. Na koncu ni povsem jasno, kdo je zbolel: Popriščin ali ves svet.

Ta komorni multimedijski spektakel v eni uri skozi skoraj psihedelično glasbo, refleksiven avtorski video in briljantno igro raziskuje izkrivljeno percepcijo sveta nižjega uradnika, ki ga družba marginalizira in označi za nezaželenega. Njegov klic po naklonjenosti in človeški bližini ostane neuslišan, saj družba ne premore sočutja, priznanja in zaupanja. V tem se izraža potreba po sprejetosti kot bistveno načelo mentalnega zdravja. V nasprotnem primeru je tudi sodobni človek zgolj zrcalo družbe … z bizarno popačenim odsevom.

* * *

Sklop: Mednarodni program

Predstava bo na Malem odru, traja 1 uro in nima odmora. Predstava je v angleškem in španskem jeziku s slovenskimi nadnapisi.

Produkcija: Moving Music Theatre Bitola in Center za kulturo Bitola (Makedonija)
Premiera: 10. 6. 2015, Bitola, Makedonija

* * *

Režiser: Marjan Nećak
Skladatelj in scenograf: Marjan Nećak
Oblikovalec videa: Marin Lukanović
Izvajalec: Ozren Grabarić

Sodelavci:
Psihiatrinja: Dr. sc. Izabela Filov
Umetnostna zgodovinarka: Olivera Makarievska
Prevajalka: Elena Kitanovska Ristoska
Lektorica za angleški jezik: Julijana Lukić
Oblikovalka in avtorica risb: Martina Perkušić
Izvajalec scenografije in rekvizitov: Ges, Ilija Jankulovski

Svetlana Makarovič:
Prekleti kadilci

Svetlana, ta iskrena in brezkompromisna lučenoska, s svojim delom vedno znova zadene v osrčje problemov sodobne družbe. Neizprosno razgalja dvoličnost, zahrbtnost, povzpetništvo in samoljubje. V kratki satirični knjižici Prekleti kadilci skozi genezo kadilskega rodu obračuna z nasprotniki kajenja. Z bridkim humorjem se prehodi skozi svetovno tobačno zgodovino in tako naslika hudomušen mozaik kadilske problematike. Začne prav ob stvarjenju sveta, se sprehodi mimo ambicioznega Krištofa Kolumba, ki je prinesel tobačno zlo v Evropo, nadaljuje z nikotinsko evforijo dvajsetega stoletja in se ustavi šele pri temnih, zastekljenih kadilnicah našega časa. Nestrpnost do kadilcev pa lahko v nekem trenutku postane metafora za vsakršno nestrpnost, ki se pojavlja v naši družbi. To je nestrpnost, ki zlahka dobi krila in preraste v sovraštvo. Pri tem ostaja odprto vprašanje, ali naj ta občutja v družbi zatiramo ali priznavamo. Negativna čustva so ravno tako del našega celostnega psihološkega sveta. Mogoče bi jih bilo veliko bolje prepoznati in izraziti kot pa zatirati? Svetlana Makarovič je v svojem prepričanju neizprosno jasna: »Kdor ne zna sovražiti, tudi ljubiti ne zna!« Kako naj se do tega kompleksnega vprašanja opredelimo sami?

* * *

Sklop: Spremljevalni program

Gledališki koncert bo v Stari dvorani, traja 2 uri in ima en odmor.

Produkcija: SNG Drama Ljubljana
Premiera: 6. 4. 2018, Mala drama SNG Drama Ljubljana

* * *

Režiser: Tin Grabnar
Avtorja songov: Jani Kovačič, Svetlana Makarovič
Avtor glasbe: Boštjan Gombač
Dramaturginji: Brina Klampfer, Darja Dominkuš
Scenograf: Dorian Šilec Petek
Kostumografinja: Sara Smrajc Žnidarčič
Lektorica: Tatjana Stanič
Koreografinja: Anja Mejač
Korepetitorica: Ana Erčulj
Oblikovalca luči: Dorian Šilec Petek, Vlado Glavan
Avtor notne transkripcije: Blaž Pucihar

Zasedba:
Kadilka, Protikadilka, vokal, flavta: Nina Valič
Kadilka, Protikadilka, vokal, pianino: Pia Zemljič
Kadilec, Protikadilec, vokal, harmonika: Janez Škof
Kadilec, Protikadilec, vokal, kitara, pianino: Aljaž Jovanovič

Avtorji priredbe so ustvarjalci uprizoritve.
Avtorja idejne zasnove: Tin Grabnar & Brina Klampfer

Leja Jurišić in Marko Mandić:
Skupaj

Danes smo priča neznosni inflaciji performativnosti. Utapljamo se v vseprisotnosti in mediatizaciji vsega. Hitro najdemo razloge, kaj nam je skupno, toda (skoraj) z ničemer več (za dolgo) ne zdržimo skupaj. "Skupaj” zahteva investicijo, ki smo jo vedno težje pripravljeni plačati. “Skupaj” je površina, na kateri stalno drsi – bolj ko skupnost želimo formalizirati, večja praznina začne zevati v skupnem. Za politiko nerazrešljiva težava, za performans večni ideal.
Performerski dvojec Jurišić – Mandić, v sodelovanju z režiserjem Bojanom Jablanovcem in pisko Semiro Osmanagić, se ukvarja z idealom performansa in nerazrešljivo težavo politike: Kaj pomeni biti skupaj in kako biti skupaj.
Marko in Leja to vprašanje obračata vase: zakaj hočem biti skupaj, kako vzdržati skupaj, kaj narediti (s sabo), da bo “skupaj” realizacija presežka (mene), kako se izmakniti hierarhiji moči… In kako ta “skupaj” vzpostaviti v performativnem času in prostoru gledalca. “Skupaj” je neko mitično mesto zlitja, ki posameznika “zaceli” z drugim. Za to potrebujeta čas. Pogled tretjega, ki išče svoj prostor v skupnem, vstopa v performans skozi misli Semire Osmanagić, ki z besedo interpretira in pritiska na nevidne kljuke nevidnih vrat v “skupaj”.

* * *

Ob 00.30 sledi uprizoritvi pogovor z ustvarjalci v medetaži SNG Maribor.

Sklop: Tekmovalni program

Predstava bo na tribuni na Velikem odru, traja 6 ur in nima odmora. Med performansom se lahko odhaja iz dvorane in vrača nazaj. Priporočljivo si je ogledati celoten performans. Lahko se vstopi tudi kadarkoli med potekom. Performans ni participatorne narave.

Produkcija: Pekinpah in Via Negativa v koprodukciji s Kinom Šiška
Premiera: 27. 1. 2018, Kino Šiška, Ljubljana

* * *

Avtorji: Leja Jurišić in Marko Mandić v sodelovanju z režiserjem Bojanom Jablanovcem in pisko Semiro Osmanagić
Glasba: vsakokratni izbor glasbe iz arzenala svetovne in domače pop glasbe, predvajane v naključnem vrstnem redu računalniškega algoritma
Tehnični vodja: Igor Remeta
Tehnična postavitev: Andrej Petrovčič (luč), Jure Vlahovič (zvok), Matej Marinček (video)
Producenta: Žiga Predan in Špela Trošt
Avtorica videa: Hana Vodeb

Pavol Liška in Kelly Copper:
Zasledovalci sreče

V Zasledovalcih sreče se Pavol Liška in Kelly Copper, ustanovitelja newyorške skupine Nature Theater of Oklahoma, nagrajene z nagrado OBIE, spopadeta z mitom in zapuščino ameriških sanj ter njihovimi posledicami. V ustanovnem dokumentu Združenih držav Amerike, Deklaraciji neodvisnosti, je zapisano, da je Stvarnik vsem ljudem dodelil pravico do zasledovanja sreče, kot eno izmed neodtujljivih pravic, ki mora biti javno zaščitena. Ampak kaj pravzaprav je sreča? Kako daleč v temačne kotičke smo jo pripravljeni kot posamezniki in kot družba zasledovati? Do kakšnih meja nas bo vodil ta lov na srečo? In do kakšnega nepredvidljivega hollywoodskega konca nas zasledovanje sreče lahko pripelje?

V delu s plesalci EnKnapGroup sta Pavol Liška in Kelly Copper ustvarila osebnoizpovedno delo, ki se giblje na meji med gledališčem, plesom in performansom. Gre za ljudsko zgodbo, ki se neprestano spreminja; za zgodbo o skrajno nasilnem širjenju zahodne kulture. V predstavi, ki nas med drugim popelje tudi na potovanje v Bagdad, srečamo mehiškega barmana, avstrijskega prodajalca, novodobni magični napoj in nekaj vznemirljivih kavbojskih plesov. Predstava plesalcem vsestranske skupine EnKnapGroup ponuja idealno platformo, na kateri lahko pokažejo vse svoje talente.

* * *

Sklop: Spremljevalni program

Predstava bo v Lutkovnem gledailšču Maribor, traja 1 uro 55 minut in nima odmora.

Produkcija: Zavod EN-KNAP, Théâtre de la Ville in Steirischerherbst
Premiera: 1. 12. 2016, Center kulture Španski borci, Ljubljana

* * *

Režiserja: Pavol Liška & Kelly Copper
Avtorja idejne zasnove in besedila: Pavol Liška, Kelly Copper (Nature Theater of Oklahoma)
Oblikovalec svetlobe: Luka Curk
Kostumografinja: Katarina Škaper
Vodja vaj EnKnapGroup: Nohemi Barriuso
Prevajalec besedila: Stojan Pelko
Vodja tehnike: Jaka Šimenc
Tehnična izvedba: tehnična ekipa EN-KNAP: Leon Curk, Gal Škrjanec Skaberne, Omar Ismail, Hotimir Knific, Aleksander Plut, Špela Škulj
Izvršna producentka: Karmen Keržar
Vodja produkcije: Marjeta Lavrič
Umetniški vodja Zavoda EN-KNAP: Iztok Kovač

Zasedba:
EnKnapGroup: Luke Thomas Dunne, Ida Hellsten, Bence Mezei, Ana Štefanec Knez, Jeffrey Schoenaers, Lada Petrovski Ternovšek

Intimni večer glasbe in poezije v izjemni družbi z vrhunsko zasedbo glasbenikov: Nino de Gleria, Sergej Randjelovič in Joži Šalej. Nana Milčinski je dramaturginja, gledališka režiserka in režiserka sinhronizacij risank. Ustvarila in soustvarila je veliko nagrajenih gledaliških predstav, med najbolj odmevnimi pa je bila njena mladinska glasbena predstava Livingstonov poslednji poljub s skupino Siddharta. Svojo glasbeno pot je začela z izdajo singla Dragi, ki je napovedal njeno prvo ploščo Še ena pomlad (2013), leto zatem je izšla druga plošča z naslovom Od tod do vesolja. Prav kmalu, oktobra letos, izide njena tretja z naslovom Nanine pesmi. Glasbeno pot je posvetila svojemu legendarnemu dedku, Franetu Milčinskemu ‒ Ježku, ki je tudi avtor besedil uglasbene poezije.
Ljubezen do balad zaznamuje Nanino glasbeno pot.

Študentska tribuna:
Gledališke šole

Mednarodna študentska razprava o študiju gledališke umetnosti: ustroj, metode, obseg, vrste, vsebine, procesi in druge značilnosti študijskih programov sodelujočih šol. Namen dogodka je predstavitev, umestitev in primerjava, na prvem mestu pa povezava in izmenjava.

Dogodek bo na Malem odru.

Ferdinand von Schirach:
Teror

Kako se odločati o stvareh, ki niso črnobele in glede katerih ni enostavno zavzeti stališča?
Teror je drama o vojaškem pilotu Larsu Kochu, ki je sestrelil ugrabljeno potniško letalo in ubil 164 nedolžnih potnikov, ker je hotel rešiti 70.000 ljudi na stadionu Allianz Arena v Münchnu, kamor je ugrabitelj nameraval strmoglaviti letalo. Drama se dogaja v sodni dvorani, v kateri so poleg vojaškega pilota Larsa Kocha (obtoženega za smrt 164 potnikov na letalu) tudi predsednik sodišča, branilec, državna tožilka in dve priči ter seveda tudi gledalci, ki morajo tokrat prevzeti vlogo porotnikov. Prav oni so tisti, ki z glasovanjem odločajo o pilotovi krivdi oziroma nedolžnosti. Med sodnim procesom proti pilotu Larsu Kochu se namreč izkaže, da se je po lastni presoji odločil za manjše število žrtev na račun večjega števila na nogometnem stadionu, kar pa seveda sproža etična vprašanja – koliko pravzaprav šteje življenje posameznika? Ali je bolje sestreliti letalo s 164 potniki, da se izognemo smrti 70.000 ljudi na nogometnem stadionu? Ali bi pilot sestrelil letalo tudi, če bi bila na krovu njegova družina? Dilema, ki jo sprožajo drama in njene uprizoritve, je etična dilema »nemogoče odločitve«, kako se odločati v skrajnih primerih terorističnih akcij. Obtoženi pilot Lars Koch se je namreč moral v hipu odločiti, kako rešiti situacijo in koga žrtvovati.

* * *

Ob 23.00 sledi uprizoritvi pogovor z ustvarjalci v medetaži SNG Maribor.

Sklop: Tekmovalni program

Predstava bo v Stari dvorani, traja 1 uro 40 minut in ima en odmor.

Produkcija: Prešernovo gledališče Kranj
Premiera: 3. 12. 2017, Prešernovo gledališče Kranj

* * *

Režiser: Eduard Miler
Prevajalec: Jaša Drnovšek
Dramaturginja: Žanina Mirčevska
Scenograf: Branko Hojnik
Kostumografinja: Jelena Proković
Avtor videa: Atej Tutta
Izbor glasbe Eduard Miler
Lektorica: Maja Cerar
Oblikovalec maske: Matej Pajntar
Oblikovalec luči: Bojan Hudernik
Asistentka kostumografinje: Nina Prelovšek

Zasedba:
Predsednik: Borut Veselko
Obtoženi: Miha Rodman
Branilec: Aljoša Ternovšek
Državna tožilka: Darja Reichman
Lauterbach: Peter Musevski
Gospa Meiser: Vesna Slapar
Stražnik: Ciril Roblek k. g.
Zapisnikarica: Judita Polak k. g.

Maryana Kozak:
Oj Kijev, Kijev

Marjanka, kaj pa počneš tam v Kijevu? Kiev, Kýjiv, Kиeв, Kiów, Kieȳ je glavno mesto Ukrajine, se začne zgodba. Nato se slikovito zvrstijo prizori iz vsakdanjega življenja študentke umetnosti. Tema je avtobiografska, odnos do nje (samo)ironičen in prav ta razdalja v gledalcu sproža ganjenost, saj razkriva poglobljeno procesno samoizpraševanje, kjer se avtorica sentimentalnosti izmika s spretno uporabo raznorodnih uprizoritvenih metod.

* * *

Sklop: Študentsko gledališče

Predstava bo na Malem odru, traja 40 minut in nima odmora.
Predstava je v češkem, ruskem in ukrajinskem jeziku s povzetkom v slovenščini. Po predstavi sledi na prizorišču pogovor z ustvarjalci.

Magistrski avtorski projekt
Režiserka in izvajalka: Maryana Kozak

Kristian Novak, Tomislav Zajec:
Črna mati zemla

Predstava Črna mati zemla je dramatizacija istoimenske »medžimurske sage« pisatelja Kristiana Novaka. Govori o krivdi in odpuščanju, o smrtih in legendah, o nezavednem in strahovih, o potlačenih travmatičnih dogodkih in poskusih življenja z njimi v krajih, kjer ljudje veliko preklinjajo in pošiljajo tegobe »v črno mater zemlo«. Medžimurje s kajkavščino zaživi na odru, mitologija se prepleta z resničnostjo, preteklost s sedanjostjo, v ospredje pa stopajo osebe s krepko gravitacijo:
Samoprevara in eskapizem zmanjšujeta bolečino, a peljeta v izolacijo.
Izolacija je rodovitna podlaga za demone v podobi prijateljev.
Občutek (četudi neupravičene) krivde za smrt drugih postaja viden in privlači sovraštvo kolektiva.
Kolektiv grobo ravna s tistim, ki krivdo občuti, ne s tistim, ki jo zanika.
Narativ kolektiva si na vse kriplje prizadeva ostati samoafirmativen, golta vse uporabno in izpljune ostalo.
Sidro uprizoritve po besedah avtorja dramatizacije in dramaturga leži v Matijevih besedah iz romana:
»Preveč čuda sega je okoli mene i bojim se ka bum se zgubijo v našoj hiži ali v našemo vrto jer su stvari i namještaj i drejva i životinje več nej takše kakše su predi bile. Ve mi saka stvar oče neka reči. Stalno samo povejdajo, vmes. Negda nemrem tau več poslušati, ponorjo bom.«
Predstava o dečku, izgubi, strašni skrivnosti in skupnosti, ki se ji zamajejo temelji, o prijateljstvu, ljubezni in izdaji, kako je vsak od nas kdaj na tisti strani, ki obrne hrbet. Je izpoved in opravičilo tistim, ki niso bili slišani. Vabi in mami: »Hodi bliže. Bomo ti pokazali kak je črna.«

* * *

Predstava Črna mati zemla je prejela več pomembnih nagrad za najboljšo uprizoritev, režijo in dramatizacijo (Gavellini večeri, Nagrada hrvaškega gledališča, Nagrada Marul itd.).

Sklop: Mednarodni program

Predstava bo na tribuni na Velikem odru in traja 2 uri in 40 minut. Predstava je v hrvaškem jeziku (medžimursko narečje) s slovenskimi nadnapisi.

Produkcija: Zagrebško gledališče mladih (Hrvaška)
Premiera: 1. 4. 2017

* * *

Režiserka: Dora Ruždjak Podolski
Avtor dramatizacije in dramaturg: Tomislav Zajec
Scenograf: Stefano Katunar
Kostumografka: Doris Kristić
Sodelavka za odrski gib: Petra Hrašćanec
Skladatelj: Stanko Kovačić
Oblikovalec svetlobe: Aleksandar Čavlek
Asistentka režije: Lea Anastazija Fleger
Asistentka kostumografije: Marta Žegura
Lektorica: Ines Carović
Korepetitor: Milorad Stranić
Oblikovalec maske: Slavko Vidović
Avtor risb: Tit Medvešek
Inspicientka: Milica Kostanić
Dramski pedagoginji: Tina Orlandini, Arijana Prekazi

Zasedba:
Matija: Adrian Pezdirc
Franjo: Dado Ćosić
Mama: Doris Šarić Kukuljica
Babica: Urša Raukar
Dr. Miholjek Lazanin, Hešto: Pjer Meničanin
Dr. Perković, Pujto: Milica Manojlović
Iva: Nataša Dorčić
Dina: Mia Biondić
Teta, Lidija, Terezija Kunčec: Dora Polić Vitez
Učiteljica, Dejanova mama: Suzana Nikolić
Milica, Suzana: Barbara Prpić
Silvija, Franjeva mama: Nadežda Perišić Radović
Duhovnik, Zvonko Demokracija: Damir Šaban
Mladen Horvat: Danijel Ljuboja
Franjev oče, Dejanov oče, Svak (Šogor), Stankec, Imbro Perčić: Zoran Čubrilo
Dejan, Zdravko Tenodi: Jasmin Telalović
Krunek, Mario Brezovec: Mateo Videk
Glasbenik: Stanko Kovačić
Mali Matija:Nikola Ljutić / Leon Bujanović

Po pravljici Hansa Christiana Andersena:
Zrno graha

Plesno-gledališka produkcija Stefanie Bolzli je ganljiva in komična solistična predstava o občutljivosti, istovetnosti in sprejetosti. Presenetljiva pustolovščina iskanja graška je poskus vzpostavljanja strategij človečnosti in povabilo k preverjanju vsakdanje družbene vloge ženske v obsedenem hlepenju po sreči. Fizični izraz dopolnjuje video s prizori iz nezavednih plasti, s slikami skritih čustvenih stanj, neizrečenih misli in notranjih samogovorov. Nosilni izraz je gibalni material iz fizičnega gledališča, plesa in akrobatike, ki krhka in intimna čustva kdaj pa kdaj podpira na precej bizaren način in sproža smeh. Kraljična, ki to ni, ironično funkcionira kot žalostni klovn s polnimi čevlji graška na vseh napačnih mestih.

* * *

Sklop: Študentsko gledališče

Predstava bo v Stari dvorani, traja 1 uro in nima odmora. Predstava je v nemškem in angleškem jeziku s povzetkom v slovenščini. Po predstavi sledi na prizorišču pogovor z ustvarjalci.

Produkcija: Accademia Teatro Dimitri SUPSI & Pars Foundation (Švica)

Avtorica, režiserka in izvajalka: Stefanie Bolzli
Avtor videa: Santiago Bello Pérez
Zunanje oči: Mirjami Heikkinen, Michael Schultz, Thomas Scheidegger
Oblikovalec svetlobe: Christoph Siegenthaler

Po motivih iger Howarda Barkerja Ljubezni dobrega moža, Evropejci, Uršula in Nepredvidljive posledice:
Se mi vsaj ni treba poljubljati

Predstava govori o ljudeh, ki ne zmorejo doumeti dokončnosti smrti, prav tako pa ne sprejemajo tradicionalnega izročila o posmrtnem življenju. Vera v nebesa in pekel ni predstavljena kot ideologija, temveč kot prazen eksperimentalni konstrukt, scenografija, iluzija. Zato se predstava odmika od tradicionalnega pripovedovanja zgodbe, orisa značajev, realističnega odrskega prostora in jih zamenjuje s čustvi, z razpoloženji in miselnimi fragmenti. Dogodek se krepi v ansambelski rasti in preizkuša tezo kolektivnega ustvarjalnega impulza.
Umetniški ansambel je v snovalnem procesu izhajal iz odlomkov različnih avtorjev (npr. Ionescovih esejev), improvizacij (npr. Punch & Judy), avtobiografskih zgodb idr. Rezultat je popolnoma avtorsko in na zgolj ključno/bistveno zreducirano uprizoritveno besedilo, ki izvajalce (bolj kot v strukturi) podpira v simbolnem, čustvenem, vizualnem in zvočnem izrazu. A predstava kljub temu ne deluje kot metafora, bolj kot poetična slika – gledalcem ne ponuja »bralnega« materiala, temveč celovito gledališko izkušnjo.

* * *

Sklop: Študentsko gledališče

Predstava bo na Komornem odru, traja 50 minut in nima odmora. Je v slovenskem jeziku. Po predstavi sledi na prizorišču pogovor z ustvarjalci.

Produkcija VII. semestra GLR in DI, UL AGRFT

* * *

Režiser, scenograf in oblikovalec svetlobe: Dorian Šilec Petek
Dramaturg: Jaka Smerkolj
Kostumografinja: Tina Bonča
Avtor glasbe: Laren Polič Zdravič

Zasedba:
Lea Cok, Mario Dragojević, Urša Kavčič, Urban Kuntarič, Živa Selan, Eva Stražar, Dominik Vodopivec, Matej Zemljič

Mentorji:
Dramska igra in gledališka režija red. prof. Boris Ostan, izr. prof. Jernej Lorenci
Scenografija: izr. prof. mag. Jasna Vastl
Kostumografija: red. prof. Janja Korun, asist. mag. Tina Kolenik
Jezik in govor: izr. prof. dr. Katarina Podbevšek