SNG Maribor 27 Slovenska ulica Maribor, Upravna enota Maribor, 2000 Slovenia

Firebird je naslov prvenca ustvarjalnega tandema plesalke, koreografinje in performerke Ane Pandur in glasbenika Gianija Poposkega, ki ga najbolje poznamo kot pevca mednarodno uspešne skupine Noctiferia. Kot simptom predapokaliptičnega sveta, v katerem se pravila razblinjajo in se uveljavljajo nove strukture, v katerem se konvencije ne upoštevajo in se vzpostavlja nov red, prinaša Firebird svež pogled na dogajanje okrog nas. Iskanje identitete in legitimnosti, razblinjanje veljavnih pravil – ali je red sploh mogoč? Mar sploh potrebujemo red? Kaj je svoboda?

Firebird je predstava nasprotij, glasne glasbe in lirične telesnosti, neukrotljivega topota ritma in hipnotičnih kitarskih rifov. Projekt je razpet med koncertom, plesno predstavo in performansom, išče ravnovesje med strukturami in močjo sodobnega flamenka in zakonitostmi metalne glasbe/vokala.

* * *

Sklop: Spremljevalni program

Predstava bo na Malem odru, traja 40 minut in nima odmora.

Produkcija: Ana Pandur, PKD Flamenko in Cankarjev dom Ljubljana
Premiera: 13. 2. 2018, Dvorana Duše Počkaj, Cankarjev dom Ljubljana

* * *

Avtorja koncepta: Ana Pandur, Andrej Predin

Koreografinja in plesalka: Ana Pandur
Avtor glasbe in kitarist: Giani Poposki
Kostumografinja: Zarja Predin
Oblikovalec svetlobe: Mitja Novak
Avtorja videa: Hana Vodeb, Katarina Morano
Fotografa: Drago Videmšek, Zarja Predin

Okrogla miza v sodelovanju z Goethe-Institutom Ljubljana

Kdo nam z odra pripoveduje katere in čigave zgodbe? Če želi biti gledališče prostor družbene odgovornosti, ki raznolikost živi na odru in izza njega, se mora spremeniti. Lotiti se je treba kulta gledališkega genija.

Kdo so direktorji in umetniški vodje, kdo dobi priložnost režije in kdo so avtorji besedil? Kako je leta 2018 s spolno enakopravnostjo v gledališkem svetu? V slovenskih institucionalnih gledališčih dobi režijo največ ena tretjina režiserk, uprizarjani so večinoma avtorji, medtem ko je odstotek žensk na vodilnih položajih relativno visok. Kaj dejansko vpliva na spolno uravnotežen repertoar ali na odpravo strukturnega seksizma in plačnih anomalij? Ali je seksizem tako kot v družbo zakoreninjen tudi v gledališki aparat? Kako ga odpraviti, če je?

V Nemčiji je leta 2016 nemški kulturni svet, ki se zavzema za spolno pravičnost v nemški kulturni panogi, izdal študijo Ženske v kulturi in medijih. Pregled aktualnih tendenc, razvoja in predlogov rešitev. Leta 2017 ji je po naročilu nemške državne sekretarke za kulturo Monike Grütters sledila študija Ženske v kulturi in medijih. Evropska primerjava. Podatki so znani. 78 % nemških gledališč vodijo intendanti, 70 % vseh uprizoritev na velikih odrih uprizarjajo režiserji in 75 % vseh besedil napišejo avtorji moškega spola, medtem ko ženske običajno prevzemajo nevidno in slabo plačano delo. Da o »gender-pay-gapu« sploh ne govorimo. V Nemčiji je v zadnjih letih nastalo nekaj reprezentativnih gibanj, ki se za odpravo neenakosti borijo tako na kadrovski, strukturni kot na vsebinski ravni: Pro Quote Bühne, ensemble-netzwerk, Theater.Frauen so samo najbolj vidne. Kaj pa pri nas, se problema sploh zavedamo?

Sodelujoči:
Lisa Jopt (Ensemble Netzwerk)
Eva Jankowski (Pro-Quote-Bühne)
Teja Reba (Mesto žensk)
Uršula Cetinski (Cankarjev dom)

Okroglo mizo je zasnovala Urška Brodar, ki jo bo tudi moderirala.

Po romanu Ivana Tavčarja:
Visoška kronika

Zgodovinski roman, objavljen leta 1919 kot podlistek v Ljubljanskem zvonu in leta 1921 v prvi knjižni izdaji, velja kljub nedokončanosti (Tavčarja je prehitela smrt) za eno najboljših del v slovenski književnosti. Čeprav je dogajanje postavljeno v 17. stoletje, so bile zgodovinske teme – tridesetletna vojna, preganjanje čarovnic, preganjanje protestantov – po véliki vojni bralstvu blizu in vsako novo obdobje odkriva v pripovedi svoje probleme. Starinski slog kronike prinaša sočen, razgiban jezik, v katerem se pisateljeva domišljija in čustvo družita z močno ironijo in realističnim opazovanjem življenja, vsebinsko pa namenja Tavčar poleg boja proti klerikalizmu in družbeni zaostalosti veliko pozornosti domoljubju in ljubezni do zemlje: z izbiro kmečke snovi, opisovanjem lepote domačih krajev in jasnimi protinemškimi stališči. Kako aktualno nas nagovarja kronika davnih časov še stoletje pozneje – z gledališkega odra?

* * *

Ob 00.00 sledi uprizoritvi v medetaži SNG Maribor pogovor z ustvarjalci.

Sklop: Tekmovalni program

Predstava bo v Stari dvorani, traja 3 uro 40 minut in ima en odmor.

Produkcija: SNG Drama Ljubljana
Premiera: 20. 1. 2018, Veliki oder SNG Drama Ljubljana

* * *

Režiser: Jernej Lorenci
Dramaturg: Matic Starina
Scenograf: Branko Hojnik
Kostumografinja: Belinda Radulović
Skladatelj: Branko Rožman
Oblikovalec luči: Pascal Mérat
Koreograf: Gregor Luštek
Lektorica: Tatjana Stanić
Asistenta režiserja: Mirjana Medojević, August Braatz

Zasedba:
Tamara Avguštin, Nina Ivanišin, Klemen Janežič, Aljaž Jovanović, Janez Škof.

Avtorji priredbe so ustvarjalci uprizoritve.

Koncert fada in tanga
Mascara Quartet

Polona Udovič (glas, violina), Timi Krajnc (kitara), Vojko Vešligaj (kitara) in Mitja Režman (bas kitara) so prepoznavni ustvarjalci v domačem in širšem umetniškem prostoru, sodelujejo s številnimi posamezniki, komornimi skupinami, orkestri, ansambli, koncertnimi dvoranami in festivali doma in v tujini.

Polnokrven, neposreden in zgoščen pretok hrepenenja, ujetega med ulicami Montevidea, Buenos Airesa, Lizbone, med bordeli in milongami, med radostjo in bolečino, med trgovci, mornarji in priseljenci. Glasba, ki igra ponoči, ki prihaja z luno in vsakič znova umre s soncem.

Glasbenike povezuje križišče zgodovine, na katerem se vsako noč srečujejo tisti, ki so, in oni, ki jih na videz več ni. V njihovi glasbi slišiš tiste, ki so ubežali sili težnosti salonskega parketa in zaščitili srca pred bliščem klišejev.

»Fada ni moč definirati. Fado je skrivnost.
Edino, kar pri fadu šteje, je to, da ga čutiš.
Fada ne poješ, fado se zgodi. In če ga čutiš, ga ne razumeš in ne pojasnjuješ.«
Amalia Rodrigues

Peter Mlakar, Dragan Živadinov:
Odilo. Zatemnitev. Oratorij.

Gledališka predstava Odilo. Zatemnitev. Oratorij. je premiero doživela v negotovosti pred morebitnim izbruhom novega svetovnega spopada. Geostrateški in geopolitični interesi, vzponi nacionalizmov in rasizmov. Novice so srhljivo podobne tistim, ki so jim bili priča naši predniki pred drugo svetovno vojno in med njo.

Odilo Globočnik je senčna podoba slovenske zgodovine. Je tisti Slovenec, ki je v hierarhiji nemškega nacističnega sistema zasedel najvišje položaje. Tisti Slovenec, ki je nagovarjal množico na enem od razvpitih nürnberških nacističnih shodov. Tisti Slovenec, ki je uresničeval operacijo Reinhard in bil odgovoren za smrt milijonov. Tisti Slovenec, ki je izumil uničevalno koncentracijsko taborišče. Tisti Slovenec, ki je upravljal koncentracijsko taborišče Rižarna.

Za projekt so tako ključni jasno protinacistično stališče in ubijanje Globočnikovega imena ter preprečitev vstajenja njegovih dejanj. Uprizoritev se metodološko odreka razumevanju njegovih dejanj in nacionalsocializma kot nečesa normalnega. Še več, z obredom ubijanja imena hoče enkrat za vselej opraviti tako z Odilom Globočnikom kakor tudi z nacizmom in fašizmom ter onemogočiti njuno vrnitev in vnovični vzpon. Predstava znotraj okvira obreda ubijanja imena uprizarja zavest o poosebljenem zlu in se odpoveduje vstopu v gledališki identifikacijski model. Nacionalsocializem je največji realizem v zgodovini človeštva!

* * *

Ob 22.00 sledi uprizoritvi pogovor z ustvarjalci v medetaži SNG Maribor.

Sklop: Tekmovalni program

Predstava bo na tribuni na Velikem odru in traja 1 uro in 10 minut.

Produkcija: Slovensko mladinsko gledališče in Center urbane kulture Kino Šiška
Premiera: 20. 4. 2018, Katedrala, Kino Šiška Ljubljana

* * *

Režija: Dragan Živadinov
Scenografinja in kostumografinja: Dunja Zupančič
Introvizija: Janez Pipan
Dramaturg: Tery Žeželj
Avtor glasbe: Dario Seraval
Koreografa: Marko Mlačnik, Ivan Peternelj
Oblikovalec digitalnih konstrukcij: Boris Balant
Animator digitalnih konstrukcij: Gregor Balog
Lektorica: Mateja Dermelj
Oblikovalec svetlobe: David Cvelbar
Oblikovalec zvoka: Jure Vlahovič
Oblikovalka maske: Nathalie Horvat
Asistent režiserja: Anže Rogelja
Asistentka produkcije: Jera Topolovec
Vodja predstave: Liam Hlede

Zasedba
Gledališki zbor, Franz: Primož Bezjak
Gledališki zbor: Damjana Černe
Gledališki zbor: Sara Dirnbek
Gledališki zbor, Göring: Ivan Godnič
Odilo Globočnik: Jure Henigman
Gledališki zbor, Himmler: Željko Hrs
Gledališki zbor, Domobranec: Uroš Maček
Gledališki zbor: Maruša Oblak
Vodja gledališkega zbora: Ivan Peternelj
Gledališki zbor: Robert Prebil
Gledališki zbor: Ivan Rupnik
Gledališki zbor: Romana Šalehar
Domobranca: Žiga Mlakar, Pino Zupančič
Bobnar: Jan Kmet
Zastavonoše: Luka Bokšan, Darjan Anej Fras, Benjamin Jeram, Aljaž Mamič Lebar, Blaž Novak
Formacija: Gašper Šenica
Oktet Filozofske fakultete: Žan Augustinčič, David Farčnik, Blaž Fideršek, Matej Kurinčič, Miha Mihaljčič, Juš Šoltes
Umetniška vodja Okteta Filozofske fakultete: dr. Tjaša Ribizel

Janez Vrečko:
Kons:o:vel

Konsi pomenijo sintezo vsega mojega pesniškega prizadevanja. S pojmom kons sem želel označiti nov pojav in mu ob povsem svojski etimologiji dati tudi avtorski pomen. Z njim sem naznačil prehod od destrukcije h konstrukciji, kar je med vsemi avantgardističnimi gibanji dvajsetih let najbolj radikalno izpeljal prav ruski konstruktivizem. Moj prehod prek mostička nihilizma je treba razumeti samo na ta način, enako tudi mojo misel, da naj dobo destrukcije vsakdo preživi le v samem sebi. Pojem in oznako kons sem prevzel iz sovjetskega krajšanja besed, po katerem so se zgledovali tudi nekateri evropski avantgardisti. Med evropskimi konstruktivisti sem edini, ki je uporabil etimološko avtorsko originalno oznako za svoje pesniške konstrueme, ki na eni strani kaže na svojo antiestetsko pozicijo, na drugi pa aludira tudi na moj priimek, ki kot začetna črka 'K' večkrat postane likovno inženirski element v mojih konsih. Odkar so bili predstavljeni slovenski javnosti, se jih drži ocena, »da jih je večina vredna bolj kot časovni dokument, kot glosa k raznim aktualnim dogodkom, kakor pa kot polnokrvna, trajno živa umetnina«. Takšna ocena je seveda v popolnem nasprotju z mojim hotenjem.
Konsi so bili od vsega začetka namenjeni tudi gledanju, in ne le branju. Res je sicer, da so vsi pisani teksti tudi vidni, pri konsih pa sta vidnost in prostorskost njihov nujni sestavni del, dominirata in se jima zato kratko in malo ni mogoče ogniti. Verjetno bi bilo za konse najbolje, če bi jih natisnil z vsemi pikturalnimi, matematičnimi, kemijskimi in drugimi znamenji. Vsega tega sem se zavedal, zato včasih nisem zaupal niti lastnemu rokopisu in ga na nekaterih ključnih mestih po enkrat, dvakrat ali celo večkrat podčrtal, uporabil natančne geometrijske skice, nekatere besede ali verze v primerjavi z ostalim gradivom tudi do trikrat povečal in uporabil celo barvni svinčnik ali črnilo, vseskozi pa bdel nad pomensko razvidnostjo pesmi. Vse zato ker sem želel, da bi bila poezija kot arhitektura, kjer z gibanjem pesem ni več enolična in oživi.

* * *

Sklop: Spremljevalni program

Predstava bo v Stari dvorani, traja 1 uro 10 minut in nima odmora.

Produkcija: Anton Podbevšek Teater, Studia humanitatis, Cankarjev dom Ljubljana
Premiera: 10. 4. 2018, Dvorana novomeške pomladi, Anton Podbevšek Teater

* * *

Režiser: Matjaž Berger
Dramaturginja: Kristina Ravnikar
Avtor glasbe: Peter Penko
Scenograf: Miran Mohar
Kostumografa: Peter Movrin, Metod Črešnar
Koreografinja: Jana Menger
Scenaristi: Nastja Vidmar, Kristina Ravnikar, Matjaž Berger
Lektor: Jože Faganel
Asistentka režiserja: Kristina Ravnikar
Asistent scenografa: Luka Savić
Oblikovalka maske: Špela Ema Veble
Garderoberka: Nataša Recer
Grafična oblikovalka: Eva Mlinar
Asistentka oblikovalke maske: Anita Ferčak

Avtorji prevodov Kosovela v tuje jezike: David Limon, Marc Alyn, Irina Šukina, Anita Srebnik, Jolka Milič, Josip Osti …
Interpreti Majhnega plašča: Toon Tellegen, Želimir Žilnik, Aleksander Čeferin, Matjaž Smodiš, Martina Ožbot …

Zasedba:
Pavle Ravnohrib, Petra Govc, Barbara Ribnikar, Aleš Valič, Janez Hočevar, Jana Menger, Lana Voljč, Gal Žižek

Nova pošta ‒ alternativni produkcijski modeli
Predstavitev v organizaciji Slovenskega mladinskega gledališča

Medetaža SNG Maribor

Nova pošta je edinstven produkcijski model v slovenskem gledališkem prostoru. Združuje sile javnega zavoda – Mladinsko ‒ in nevladne organizacije – Maska ‒, dveh producentov, ki v polju uprizoritvenih umetnosti zagovarjata angažirane ustvarjalne oblike. Je rezidenčni in laboratorijski projekt na degradiranem mestnem območju v prostorih Stare pošte, v baraki na parkirišču, pred katero stoji konstelacija kontejnerjev. Drugačen produkcijski model je nujni pogoj za nove načine ustvarjanja sodobnega gledališča. Gledališča, ki se hitreje odziva na akutne družbene problematike in s svojimi akcijami prodira v polje političnega, sebe dojema kot ključnega družbenega akterja in ne pristaja na diskurz, ki na umetnika gleda kot na družbenega parazita.

Sodelujejo:
Tibor Mihelič Syed, direktor Slovenskega mladinskega gledališča
Janez Janša, direktor Zavod Maska
Goran Injac, umetniški vodja Slovenskega mladinskega gledališča
Urška Brodar, dramaturginja Slovenskega mladinskega gledališča

Avtorski projekt po igri Sen kresne noči Williama Shakespeara:
Sen kresne noči

Pravljična komedija Sen kresne noči spada v zgodnje obdobje Shakespearovega ustvarjanja, v fazo »eksperimentalnih« in »romantičnih« komedij, kot sta tudi Dva gospoda iz Verone in Ljubezni trud zaman. Samo na videz preprosta, komično zasnovana ljubezenska drama omogoča najrazličnejše interpretacije, zato vsaka nova postavitev vzbuja velika pričakovanja. Na tehtnici so sanje in resničnost, burna čustva in hladni razum, nežna ljubezen in prvinski nagoni …

Igra se dogaja v atenskem gozdu v času praznovanj pred poroko kneza Tezeja in Hipolite. V nasprotju s strogimi in urejenimi Atenami je gozd, po katerem tavajo štirje atenski zaljubljenci, v rokah pravljičnih bitij, ki uravnavajo dogajanje, kakor se jim zahoče. Sami živijo zelo razbrzdano, njihovi prepiri in medsebojna obračunavanja so siloviti in brezkompromisni. V tem divjem okolju in ob pomoči čarovnij se dogaja vse mogoče.
Ljubimcem iz Sna kresne noči se v spanju zgodi nekaj, na kar si pri belem dnevu ne bi upali niti pomisliti. Njihova erotika udari z vso silo na plan, junaki so nenadoma obsedeni od poželenja in strasti. Vendar ostajamo pri komediji – pomlad je tista, ki razvnema človekova čustva in jih žene v razposajenost. Sanje so bile resda moreče, a zmagata optimizem in vera v življenje.

* * *

Ob 23.30 sledi uprizoritvi pogovor z ustvarjalci v medetaži SNG Maribor.

Sklop: Tekmovalni program

Predstava bo v Stari dvorani, traja 2 uri 40 minut in ima en odmor.

Produkcija: Mestno gledališče ljubljansko
Premiera: 27. 10. 2017, Veliki oder MGL

* * *

Režiser: Jernej Lorenci
Dramaturg: Matic Starina
Scenograf: Branko Hojnik
Kostumografinja: Belinda Radulović
Avtor glasbe: Branko Rožman
Svetovalec za gib in asistent režiserja: Gregor Luštek
Oblikovalec svetlobe: Andrej Hajdinjak
Lektorica: Maja Cerar
Asistent režiserja (študijsko): Daniel Day Škufca
Asistentka dramaturga (študijsko): Nina Kuclar Stiković

Zasedba:
Jette Ostan Vejrup, Jana Zupančič, Ajda Smrekar, Matej Puc, Primož Pirnat in Robert Korošec k. g.

Po motivih epa o Gilgamešu:
Gilgalovanje

Ep o Gilgamešu je nasta(ja)l v drugem tisočletju pred našim štetjem v Mezopotamiji. Prva znana različica epa naj bi nastala kot slavospev Gilgamešu, junaškemu vladarju, ki se z vojaškim bojnim pohodom ter iskanjem telesne nesmrtnosti postavlja po robu bogovom in smrti; usodi, ki so jo bogovi namenili ljudem. Toda Ep o Gilgamešu se je skozi čas spreminjal in razvijal, čemur naj bi botrovali preobrati v družbi in spremenjen odnos ljudi do bogov. Tako je bila v kasnejši različici Gilgameševa zgodba postavljena v popolnoma nov kontekst z drugačnimi poudarki, umeščena v pripovedni okvir avtobiografije v tretji osebi, ki ji je bila med drugim dodana tudi Gilgameševa smrt. Zdi se, da ta, danes standardna različica govori o Gilgameševem umiranju in da se poglablja v vprašanja o strahu pred smrtjo ter tudi o tem, kaj je tisto, kar v življenju resnično šteje, takrat ko zremo smrti v obraz. Vprašanja, s katerimi se lahko poistoveti vsak človek.

Gilgalovanje je dogodek; nekakšen objokovalski ritual; obredno naricanje in žalovanje za gilgameševskimi junaškimi maskami. Dva performerja, dva igralca, dva posameznika eden za drugega, eden v podporo drugemu in tudi eden na račun drugega uprizarjata svoje lastne gilgameševske maske; da bi se v svoji upornosti utrudile in bi jih lahko pokopala ter za njimi odžalovala. V imenu zrenja smrti v obraz. Skozi epsko pesem pa do svoje lastne kože; skozi smeh pa do krikov ranjenih živali; skozi lastno telo pa do stika s telesnostjo drugega. Gilgalovanje je ples s smrtjo!

* * *

Ob 20.15 sledi uprizoritvi pogovor z ustvarjalci v medetaži SNG Maribor.

Sklop: Tekmovalni program

Predstava bo na Malem odru in traja 2 uri.

Produkcija: Gledališče Glej
Premiera: 30. 3. 2018, Gledališče Glej

* * *

Režiserka: Tjaša Črnigoj
Prevajalca: Mirko Avsenak in Andrew George
Kostumografinja: Tijana Todorović
Oblikovalec zvoka in glasbe: Aleš Zorec
Oblikovalka svetlobe: Tjaša Črnigoj
Lektorica: Kristina Anželj
Tehnični vodja: Grega Mohorčič
Izvršna producentka: Anja Pirnat

Zasedba:
Rok Kravanja in Andraž Jug

Knjige na FBS
Medetaža SNG Maribor

Gledališče ni zgolj predstava, je tudi razvejana stroka z večtisočletno tradicijo. Gledališka zgodovina, teorija, kritika in analiza, razmisleki, pričevanja, znanja, vedenja, veščine … so zapisani tudi v knjigah, revijah in podobnih publikacijah. Na Knjižnem dnevu letošnjega Festivala Borštnikovo srečanje se predstavljajo Slovenski knjižni založniki s svojo dejavnostjo in aktualnimi izdajami. Predstavljajo bogat nabor literature in novitet, namenjenih strokovni in tudi širši javnosti – ustvarjalcem, raziskovalcem in gledalcem.

10.00–18.00

Knjižni sejem

Med 10. in 18. uro v Medetaži SNG Maribor poteka knjižni sejem, kjer je na ogled in na voljo za nakup po ugodnih sejemskih cenah izbor literature in periodike ter knjižnih novosti s področja uprizoritvenih umetnosti.

10.53‒17.53

53. minuta: minuta za knjižne novosti

Med 10. in 18. uro sedem minut pred vsako okroglo uro vabimo obiskovalce na skodelico kave s predstavitvijo novitet posameznih založnikov. Sodelujejo: SLOGI, Knjižnica MGL, UL AGRFT, Zavod Maska in Emanat.

18.30–19.30

Okrogla miza IZBRATI – IZDATI – BRATI - VEDETI

Nosilni slovenski založniki na področju gledališča ‒ Slovenski gledališki inštitut, Mestno gledališče ljubljansko, Akademija za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani, Zavod Maska in Zavod Emanat ‒, ki se skupaj predstavljajo kot Slovenski gledališki založniki, na okrogli mizi spregovorijo o izzivih izdajanja strokovne in znanstvene literature o uprizoritvenih umetnostih.
Okroglo mizo bo povezovala Manja Gatalo.

Tadeusz Słobodzianek:
Naš razred

Naš razred je šokantna pripoved o zapletenih poljsko-judovskih odnosih v dvajsetem stoletju, o kolektivni krivdi, o resnici, ki je očitno nihče ne potrebuje, in o zgodovini, ki ji ne moremo soditi, je spremeniti ali celo pojasniti. Zgodba temelji na resničnem dogodku, ki se je zgodil na Poljskem med drugo svetovno vojno, ko so v majhnem poljskem mestu Jedwabne na krut način ubili, po nekaterih navedbah 300, po drugih pa 1.600 Judov. Dolgo prikrivana resnica o tem dogodku - da so pomor dejansko izvršili njihovi poljski someščani in ne nacisti – je prišla na dan šele pred nekaj leti, saj so po vojni ta grozljivi pomor seveda zamolčali, preživeli pa so – tako rablji kot žrtve – morali sobivati še naprej, z vsemi osebnimi ranami, krivdo in maščevanji.

Avtor te virtuozno napisane drame skorajda dokumentarno sledi usodam desetih učencev nekega povsem običajnega šolskega razreda, da bi skozi zapleten preplet usod prikazal grozovite posledice tako stalinistične kot nacistične ideološke indoktrinacije, ki sta med ljudmi povzročili popoln razkol in sovraštvo, in jih obremenili s kolektivno krivdo ter njenimi posledicami, ki ljudi določajo in zaznamujejo še danes. Ali kot pravi Wladek, eden izmed preživelih te neizmerno žalostne in hkrati poučne zgodbe: »Zmeraj sem verjel, da bo resnica na koncu zmagala.«

* * *

Ob 00.15 sledi uprizoritvi pogovor z ustvarjalci v medetaži SNG Maribor.

Sklop: Tekmovalni program

Predstava bo v Stari dvorani, traja 2 uri 50 minut in ima en odmor.

Produkcija: Prešernovo gledališče Kranj, Mestno gledališče Ptuj in Mini teater Ljubljana
Premiera: 24. 3. 2018, Prešernovo gledališče Kranj

* * *

Režiserka: Nina Rajić Kranjac
Prevajalka: Darja Dominkuš
Dramaturginja: Marinka Poštrak
Scenografka: Urša Vidic
Kostumograf: Andrej Vrhovnik
Skladatelj in korepetitor: Branko Rožman
Koreografinja: Tanja Zgonc
Lektorici: Barbara Rogelj in Irena Androjna Mencinger
Oblikovalec svetlobe: Borut Bučinel
Oblikovalec maske: Matej Pajntar

Zasedba
Dora (1920–1941): Darja Reichman
Zocha (1919–1985): Vesna Pernarčič
Rachelka, pozneje Marianna (1920–2002): Vesna Jevnikar
Jakub Kac (1919–1942): Miha Rodman
Rysiek (1919–1942): Blaž Setnikar
Menachem (1919–1975): Nejc Cijan Garlatti k. g.
Zygmunt (1918–1977): Benjamin Krnetić k. g.
Heniek (1919–2001): Peter Musevski
Władek (1919–2001): Aljoša Ternovšek
Abram (1920–2003): Borut Veselko
Judita Polak (čelo) k. g.
Ciril Roblek (kitara) k. g.

6

19. 2. 2016 ravnateljico dijaškega doma Kranj nenapovedano obiščeta podžupan in vodja službe za zaščito Mestne občine Kranj. Kako bomo to preprečili? Kako bomo to preprečili? Preprečili kaj? To, da bi v dijaški dom prišli mladoletni prosilci za azil, ali to, da bi bili starši dijakov proti?

* * *

Ob 20.30 sledi uprizoritvi pogovor z ustvarjalci v medetaži SNG Maribor.

Sklop: Tekmovalni program

Predstava bo na tribuni na Velikem odru, traja 1 uro 20 minut in nima odmora.

Produkcija: Slovensko mladinsko gledališče, Maska Ljubljana
Premiera: 31. 3. 2018, Nova pošta Ljubljana

* * *

Režiser: Žiga Divjak
Asistentka raziskave: Maja Ava Žiberna
Oblikovalec videa: Domen Martinčič
Na videu: Sajjad Ahmadi, Ojalan Alothman, Sayed Mahdi Hashemi, Erfan Gulzari, Omid Moradi, Majid Tahiri
Oblikovalec zvoka: Iztok Drabik Jug
Oblikovalec svetlobe: David Orešič
Svetovalka za kostumografijo: Slavica Janošević
Svetovalka za jezik: Mateja Dermelj
Vodja predstave: Mato Marinček
Producentka: Tina Dobnik

Zasedba:
Iztok Drabik Jug, Alja Kapun, Katarina Stegnar, Vito Weis, Gregor Zorc