SNG Maribor 27 Slovenska ulica Maribor, Upravna enota Maribor, 2000 Slovenia

Mihail Afanasjevič Bulgakov:
Zojkino stanovanje

Zgodba je umeščena v sovjetsko Moskvo dvajsetih letih prejšnjega stoletja. V obdobju nove ekonomske politike (NEP) želi 35-letna »bivša« aristokratka Zoja Pelc na hitro obogateti in pobegniti iz države. Žene jo ljubezen do »bivšega« grofa Obljaninova, zasvojenca in sanjača, očarljivega in umetnosti naklonjenega zapeljivca, ki z opisovanjem svoje »bivšosti« aludira na neuspele sovjetske znanstvene poskuse zagotavljanja večnega življenja.
Po revoluciji je Zoji od nekdanjega premoženja uspelo ohraniti le veliko stanovanje. Domisli se poslovne ideje: pod krinko krojaške delavnice ustanovi bordel za komunistične pomembneže. Srečanja med bogatimi in vplivnimi možmi ter mladimi »modeli« so prikazana v dekadentni atmosferi bizarnih nesporazumov. Stanovanje je prispodoba človeških sanj in pričakovanj, ujetih v vrtincu neobčutljive zgodovine, Zoja pa predstavnica nepregledne množice žrtev diktatorskih režimov, ki spreminjajo državljane v lastne brezizhodne karikature. Na koncu se čez oder elegantno sprehodi žirafa iz istoimenske pesmi tragično ubitega ruskega pesnika Nikolaja Stepanoviča Gumiljeva kot prispodoba oddaljene in nedosegljive lepote daleč stran od nasilne realnosti.

* * *

Sklop: Študentsko gledališče

Predstava bo v Stari dvorani, traja 1 uro 50 minut in ima en odmor. Predstava je v ruskem jeziku s slovenskimi nadnapisi. Po predstavi sledi na prizorišču pogovor z ustvarjalci.

Produkcija: Fakulteta za estrado Ruskega inštituta gledaliških umetnosti GITIS (Rusija)

* * *

Režiser: docent Aleksej V. Kurganov
Dramaturginja: D. V. Losjakova
Glasbeni vodja: G. L. Auerbach

Mentorja: Elena Shanina, Aleksej V. Kurganov

Zasedba:
Marianna Kochurova, Yegor Kuchkarov, Alexander Shepelenko, Marina Chirikova, Andrei Batsuev, Maxim Gigenin, Mikhail Karakasiyan, Diana Egorova, Stepan Akmanov, Ksenia Guseva, Inessa Sukhanova, Ekaterina Kozhemyakina, Arina Sergeeva, Kristina Fedorova, Julija Makarova

https://www.borstnikovo.si/program-fbs/
Festival Borštnikovo srečanje je osrednji slovenski gledališki festival, ki več kot pol stoletja bogati slovenski gledališki in kulturni prostor. Poteka v drugi polovici oktobra v Slovenskem narodnem gledališču v Mariboru. Program obsega izbor predstav slovenskih institucionalnih in nevladnih producentov v tekmovalnem in spremljevalnem programu, povabljene gledališke predstave iz tujine, usposabljanja, delavnice in aktivnosti za razvoj občinstev, študentsko gledališče ter strokovne dogodke v sodelovanju s slovenskimi in tujimi soorganizatorji. Običajno traja štirinajst dni, obiščejo ga številni domači in tuji gostje, med slednjimi tudi selektorji tujih festivalov, umetniški in programski direktorji, novinarji ter druga zainteresirana ter strokovna javnost. Festival v primerljivih deležih financirata Republika Slovenija in Mestna občina Maribor, samostojno ga vodi umetniški direktor.
V 53. letih svojega obstoja je festival uresničil in presegel vizijo svojih ustanoviteljev in postal najpomembnejši slovenski gledališki dogodek, promotor slovenske gledališke ustvarjalnosti ter ambasador slovenskega gledališča v mednarodnih povezavah in tujini. Je pomembna institucija za razvoj nacionalnega gledališkega izraza, zaokrožena programska struktura, ki temelji tako na predstavitvi aktualne produkcije kot tudi na refleksiji relevantnih gledaliških problemov ter verifikaciji aktualnih gledaliških pojavov. Vseskozi je bil tudi osrednji praznik slovenskih gledaliških ustvarjalcev. Festival podeljuje nagrade za dosežke na več področjih gledališke ustvarjalnosti, najuglednejša med njimi pa je Borštnikov prstan, nagrada za izjemen igralski opus.
Temeljno poslanstvo festivala je izbrati in predstaviti najkakovostnejše dosežke slovenske gledališke sezone, nagrajevati gledališke ustvarjalce in njihove ustvarjalne dosežke, promovirati in popularizirati gledališko ustvarjalnost pri vseh starostnih skupinah občinstva, doma in v tujini, spodbujati kakovost in profesionalno raven slovenske gledališke ustvarjalnosti, omogočati pretok informacij in izmenjave predstav, predstaviti tujo gledališko ustvarjalnost ter spodbujati raznolikost in hkrati povezanost gledališkega prostora in izraza.
Kratka zgodovina: Festival Borštnikovo srečanje je bil vpeljan leta 1966 na pobudo vsestranskega gledališčnika Frana Žižka, takratnega ravnatelja mariborske Drame, poimenovan kot Teden slovenskih gledališč v Mariboru. Naziv Borštnikovo srečanje je dobil leta 1970, po prvem slovenskem profesionalnem igralcu in režiserju Ignaciju Borštniku. Josip Vidmar, prvo leto tudi predsednik festivalskega odbora, je s tem igralskemu poklicu dodelil častno mesto znotraj festivala. Takrat je bil prvič podeljen Borštnikov prstan, nagrada za igralski življenjski opus. V začetku 70-ih let je nagrade pričela podeljevati strokovna žirija, v tem obdobju festival razvije tudi svojo tekmovalno naravo. Leta 1994 je Rudi Šeligo kot predsednik sveta Borštnikovega srečanja uvedel selektorja tekmovalnega programa, leta 2005 pa je v času predsedovanja Toneta Partljiča sprejet tudi prvi pravilnik o delovanju festivala. Štiri leta kasneje, ko je mandat nastopila umetniška direktorica Alja Predan, se je festival preimenoval v Festival Borštnikovo srečanje in se pričel odpirati v mednarodni prostor. Od leta 2018 je umetniško vodenje festivala prevzel Aleš Novak, ki je festival podaljšal, okrepil njegov mednarodni značaj ter uvedel nekatere nove programske sklope, vključno z dnevom gledaliških ustvarjalcev, usposabljanjem, mednarodnim študentskim gledališčem in razvojem občinstva. Programsko jedro festivala pa ostajata izbora predstav slovenskih producentov v tekmovalnem in spremljevalnem programu.

Lewis Carroll, Ivor Martinić:
Alica v Čudežni deželi

Ludistična pripoved angleškega matematika in pisca Charlesa Lutwidgea Dodgsona s psevdonimom Lewis Carroll je ob izidu (1865) na glavo obrnila angleško mladinsko književnost in resno ogrozila didaktično literaturo tedanjega časa. »Tukaj smo vsi po malem nori,« je ponavljajoča izjava fantastičnih likov na Aličini poti. Norost je sinonim za svobodo, drugačnost, posebnost, samosvojost v Čudežni deželi. Pot tja je pot odraščanja, pot k sebi. Alica v borbi proti odraslosti večkrat na dan spremeni velikost, a se ne more odločiti, kakšna bi zares rada bila. Ker ne ve, kaj bi rada, pozabi tudi, kdo je. Z imenom izgubi identiteto. Išče jo v srečanjih z drugimi, z bizarnimi poosebitvami lastnih strahov, predsodkov in čudaštev. Pripadati in ne pripadati hkrati, je Aličin temeljni bivanjski paradoks, s katerim se sooča neusmiljeno in neizbežno – v drugih (in v sebi) prepoznava najbolj nesprejemljive lastnosti, tudi najbolj mračne v podobi Kraljice. »Če ne veš, kdo si, ti bom jaz povedala,« ultimativno zaključi Kraljica in glave frčijo naokoli, kot bi se raztreščili strahovi. Alica otrpne, se predrami in se na novo vzpostavljena vrne domov: zelo odrasla, a samosvoja sanjavka.

* * *

Sklop: Mlado gledališče

Predstava bo v Stari dvorani, traja 1 uro 15 minut in nima odmora. Predstava je v hrvaškem jeziku s slovenskimi nadnapisi. Za otroke od 10 let naprej.

Produkcija: Zagrebško gledališče mladih (Hrvaška)

* * *

Režiserka: Renata Carola Gatica
Prevajalec: Anton Šoljan
Dramaturginja in avtorica lutkovne animacije: Tamara Kučinović
Dramaturginja in asistentka režije: Ivana Đula
Scenografa: Isidora Spasić, Igor Vasiljev
Kostumograf: DECKER+KUTIĆ
Skladatelja: Ivanka Mazurkijević, Damir Martinović Mrle
Oblikovalec odrskega giba: Staša Zurovac
Oblikovalec svetlobe: Aleksandar Čavlek
Oblikovalec zvoka: Miroslav Piškulić
Avtorici mask in pričesk: Laura Buljan, Mirela Kunštek
Avtor rekvizitov: Davor Peršić
Inspicientka: Milica Kostanić

Zasedba:
Anđela Ramljak, Hrvojka Begović, Barbara Prpić, Marica Vidušić, Rakan Rushaidat, Dado Ćosić, Edvin Liverić, Vedran Živolić, Sreten Mokrović, Petar Leventić, Tina Orlandini, Mateo Videk, Robert Budak

Prihajamo od zelo, zelo daleč

V velikem šotoru je majhen šotor in v tem šotoru sta fanta. Omar in Rezan prihajata iz Aleppa v Siriji in želita povedati nekaj reči o življenju, čolnih, šotorih, vlakih, telefonih, hitri hrani in smrti. Poznata tudi skrivnost – o danih in prelomljenih obljubah.
Predstava z izvirnim naslovom We Come from Far, Far Away, umeščena v jurto, uporablja elemente pripovedovalstva, senčnega in predmetnega gledališča, komedije, klovnade in koncerta. Izhaja iz dokumentarnega gradiva, ki so ga ustvarjalci skozi pogovore in delavnice zbrali v prehodnem centru Hvalstad blizu Osla za otroke v starosti 13─18 let s statusom prosilcev za azil. Večinoma prihajajo iz Afganistana in Sirije in pot do Norveške so opravili brez spremstva odraslih sorodnikov. Njihove zgodbe so zapletene in osupljive, a kljub temu polne radosti in upanja. Konkretne zgodbe so v predstavi nadgrajene v univerzalno sporočilo o upanju, preživetju in volji.

* * *

Sklop: Mlado gledališče

Predstava bo v Kazinski dvorani, traja 50 minut in nima odmora.
Predstava je v maternih jezikih nastopajočih s povzetkom v slovenskem jeziku. Za otroke od 10 let naprej.

Ponovitve:
15. 10. 2018 - 17:00
16. 10. 2018 - 17:00

Produkcija: New International Encounter (Norveška, Velika Britanija).

Predstava je nastala s podporo norveškega Ministrstva za zunanje zadeve.

Režiser: Alex Byrne
Dramaturg: Kjell Moberg
Scenografka in kostumografka: Kateřina Housková
Skladatelj: David Hlaváč
Oblikovalec svetlobe: Šimon Kočí

Zasedba:

Václav Kalivoda, Julia Masli, Iva Moberg, Robert Orr

* * *

We Come from Far Far Away is a performance about refuge and refugee - performed in an immersive setting of a Mongolian yurt using live music, storytelling, clowning, shadow puppetry and a small tent to tell a big story in an intimate way.

Inside the tent there is a smaller tent,
and inside the smaller tent there is a boy.
He has travelled a long way.
He has travelled mostly on his own.He can show the things he has brought with him, he can tell the reasons for his journey, he can tell about the route he has taken, he can’t tell you where the story ends...

We Come from Far Far Away follows the story of two boys from Aleppo who travel to Norway. It’s a road trip type of story – from Turkey to Greece and then to Macedonia and so on – all the way to Oslo. But it’s also a complicated story, it’s about things and people and places and also, significantly, about life and death.

We Come from Far Far Away won the Hedda Award 2017, best performance for young audiences in Norway.

The performance is supported by the Norwegian Ministry of Foreign Affairs.

PERFORMANCES:
15. 10. 2018 - 17:00
16. 10. 2018 - 11:00
16. 10. 2018 - 17:00

VENUE: Kazina Hall

Ages 10+

PERFORMED BY: Vacláv Kalivoda, Julia Masli, Iva Moberg, Robert Orr
DIRECTOR: Alex Byrne
DRAMATURGY: Kjell Moberg
LIGHT DESIGN: Šimon Kočí
SET & COSTUMES: Kateřina Housková
MUSIC: David Hlaváč
TECHNICIAN: Jan Sháněl
PRODUCERS: Iva Moberg & Uta Gildhuis

V sodelovanju s Teatrom Sociale iz Roviga in s Stagione lirica iz Padove
Velikan italijanske romantične opere, Giuseppe Verdi, je o svoji tretji operi Nabucco večkrat dejal, da se je prav z njo in z bleščečim triumfom v milanski Scali začela njegova uspešna kariera opernega skladatelja. Priljubljeno zgodbo osvoboditve Hebrejcev izpod babilonskega suženjstva iz Stare zaveze je Verdi na besedilo Temistocla Solere namreč preoblikoval v veliki glasbeni "portret" o usodi nekega naroda, ki se je kot nalašč vkomponirala v italijansko gibanje (risorgimento) za osvoboditev izpod "orlovskih" krempljev habsburške monarhije. Poleg virtuoznih in junaških solističnih partov ima v operi najvidnejšo vlogo pravzaprav zbor, v tem velikem glasbenodramatičnem prepletu interesov individualnega in kolektivnega pa je Verdi izoblikoval svoj prepoznavni avtor slog ter čut za operni spektakel, ki ga bo na mariborski oder s svojim prefinjenim občutkom za detajle postavil italijanski režiser Filippo Tonon.
Režija: Filippo Tonon
Dirigent: Stefano Romani
05.10.2018 ob 19:30 Velika dvorana za OPERA BALET PREMIERA in izven
07.10.2018 ob 17:00 Velika dvorana za OPERA BALET POPOLDANSKI in izven
09.10.2018 ob 19:30 Velika dvorana za OPERA BALET TOREK in izven
11.10.2018 ob 19:30 Velika dvorana za OPERA BALET in izven
13.10.2018 ob 19:30 Velika dvorana za OPERA BALET SOBOTA in izven
29.12.2018 ob 19:30 Velika dvorana za KLASIKA in izven
31.12.2018 ob 17:00 Velika dvorana za izven Silvestrska predstava
05.01.2019 ob 18:00 Velika dvorana za EVROPSKI in izven

V sodelovanju s Teatrom Sociale iz Roviga in s Stagione lirica iz Padove
Velikan italijanske romantične opere, Giuseppe Verdi, je o svoji tretji operi Nabucco večkrat dejal, da se je prav z njo in z bleščečim triumfom v milanski Scali začela njegova uspešna kariera opernega skladatelja. Priljubljeno zgodbo osvoboditve Hebrejcev izpod babilonskega suženjstva iz Stare zaveze je Verdi na besedilo Temistocla Solere namreč preoblikoval v veliki glasbeni "portret" o usodi nekega naroda, ki se je kot nalašč vkomponirala v italijansko gibanje (risorgimento) za osvoboditev izpod "orlovskih" krempljev habsburške monarhije. Poleg virtuoznih in junaških solističnih partov ima v operi najvidnejšo vlogo pravzaprav zbor, v tem velikem glasbenodramatičnem prepletu interesov individualnega in kolektivnega pa je Verdi izoblikoval svoj prepoznavni avtor slog ter čut za operni spektakel, ki ga bo na mariborski oder s svojim prefinjenim občutkom za detajle postavil italijanski režiser Filippo Tonon.
Režija: Filippo Tonon
Dirigent: Stefano Romani
05.10.2018 ob 19:30 Velika dvorana za OPERA BALET PREMIERA in izven
07.10.2018 ob 17:00 Velika dvorana za OPERA BALET POPOLDANSKI in izven
09.10.2018 ob 19:30 Velika dvorana za OPERA BALET TOREK in izven
11.10.2018 ob 19:30 Velika dvorana za OPERA BALET in izven
13.10.2018 ob 19:30 Velika dvorana za OPERA BALET SOBOTA in izven
29.12.2018 ob 19:30 Velika dvorana za KLASIKA in izven
31.12.2018 ob 17:00 Velika dvorana za izven Silvestrska predstava
05.01.2019 ob 18:00 Velika dvorana za EVROPSKI in izven

Predstava traja 1 uro in 30 minut ter nima odmora. Premiera: 16. marec 2018, Stara dvorana
Ojdip, ki mu je usoda namenila, da bo ubil svojega očeta in se poročil z lastno materjo, je eden najznamenitejših tragičnih junakov grške mitologije in obenem tisti, ki je dal ime kompleksu, ki stoji v središču Freudove, pa tudi popularne psihoanalize. Vendar pa Ojdip, ki so ga takoj po rojstvu izpostavili in je odrasel pri tujih starših, ni vedel, da je starec, ki ga je v samoobrambi ubil na nekem križpotju, njegov oče, niti tega, da je kraljica, ki so mu jo v zakon ponudili za nagrado, ker je odrešil tebansko mesto, njegova mati. Ne da bi vedel, kdo v resnici je, postane kralj Teb in srečno vlada, v zakonu pa se mu rodijo štirje otroci. Šele ko mesto napade kuga, mora odkriti resnico. Sofoklova znamenita tragedija Kralj Ojdip uprizarja junaka, ki je odločen, da bo za vsako ceno našel krivca – in v svojo veliko grozo odkrije, da je krivec in vir zla on sam, ki je ponevedoma zagrešil zločin očetomora in krvoskrunstva. Kriv brez krivde se sam oslepi in obsodi na izgnanstvo. V svoji zadnji tragediji se je Sofoklej vrnil k Ojdipovi zgodbi in uprizoril zadnjo postajo njegovega življenja. Po dolgih letih blodenja v izgnanstvu se slepi in ostareli Ojdip v spremstvu zveste Antigone znajde v bližini Aten, v Kolonu. Bogovi so mu napovedali, da bo tu dočakal smrt, njegovo truplo pa bo mestu prineslo srečo. Vendar Ojdipova zgodba in njegovi boji še niso končani. Tudi v Kolonu ga ne bodo zlahka sprejeli, njegovo ime in zločin, ki ga predstavlja, vzbujata grozo in gnus; njegovo obnašanje modrega starca pa spoštovanje. "Dejanja svoja vsa sem bolj trpel, kot pa počel!" trdi sam. A pravi spopad se vname zaradi blagoslova, ki naj bi ga njegovo truplo zagotovilo mestu njegovega groba. Zaradi tega se zanj zavzame atenski kralj Tezej, zato ga zdaj hočeta k sebi svak Kreon in sin Polinejk, ki sta ga nekoč izdala. Tik pred smrtjo je tu spet maščevalnost, nepomirljivo sovraštvo, nasprotujoči si politični računi …
Sofoklova tragedija Ojdip v Kolonu, ki je pred nekaj leti izšla v sijajnem prevodu Kajetana Gantarja, na naših odrih še ni bila uprizorjena. Slovensko praizvedbo bo režiral Diego de Brea.
Režija: Diego de Brea
Ojdip - Branko Šturbej
Antigona - Ana Urbanc
Domačin - Nejc Ropret
Ismena - Mateja Pucko
Tezej - Jurij Drevenšek
Kreon - Branko Jordan
Polinejk - Petja Labović
Sel - Žan Koprivnik
Vodja zbora - Branko Jordan
Zbor - Jurij Drevenšek, Petja Labović, Žan Koprivnik, Nejc Ropret

Prevajalec Kajetan Gantar, dramaturginja Diana Koloini, scenograf Diego de Brea, kostumograf Leo Kulaš, lektor Janez Bostič, asistent scenografa Matic Gselman, asistentka kostumografa Lara Kulaš

Predstava traja 55 minut ter nima odmora Premiera: 26. september 2015, Mali oder
Zabavno sprehajanje med kulisami in doživetje vročice pod gledališkimi reflektorji.
izobraževalna predstava 6+ (1., 2., 3. triada)

Ko v gledališču ugasnejo luči in se gledalci zavijejo v temo in molk, oder zasije v vsej svoji magičnosti. A preden tovarna sanj gledalcem predstavi najnovejšo odrsko kreacijo, poteka v gledališkem zaodrju nevrotično-kaotična drama na "biti ali ne biti". Gledališko zaodrje je ena izmed poslednjih skrivnosti sodobnega sveta in zato je kukanje skozi gledališke špranje tako razburljivo kot razvozlavanje čarovniških trikov. Kdo so vsi ti mojstri, ki se skrivajo v svojih gledaliških luknjah?
Nadobudna in neustrašna avanturista A in Ž se odločita razkrinkati vse gledališke skrivnosti – hočeta se izmuzniti skozi službeni vhod, a kaj ko ju zaloti vratar, ki hoče pojasnila, razloge, imena … Na njuno srečo "varuha vseh skrivnosti" zmoti telefonski klic, A in Ž pa se znajdeta v pravem raju za radovedneže. Vsaka vrata v tem čudaškem labirintu odkrivajo svet zase – za enimi brnijo šivalni stroji, za drugimi lepijo, žagajo in barvajo kulise, iz frizeraja diši po spreju za lase in laku za nohte, za nervoznimi igralci skačejo garderoberji, luči na odru utripajo, iz tonske kabine prihaja glasno grmenje ... In ko nepridiprava A in Ž že mislita, da sta "na konju", tik nad glavama zaslišita inspicientov glas: "Tišina za odrom, prosim!" Kdo je gledališki bog – inspicient, nevidna roka in vseobsegajoči glas gledališča ali si božje mesto delita lučni in tonski mojster, ki ustvarjata svetlobo in zvok? Brez vseh "malih bogov", pridnih, natančnih in predanih (gledalcem skritih) gledaliških delavcev ne bi nastala nobena gledališka predstava.
11.10.2018 ob 10:00 Mali oder
11.10.2018 ob 11:30 Mali oder

Ne zamudite odličnega koncerta Vlada Kreslina z Beltinško bando in Malimi bogovi - na elitni lokaciji v SNG Maribor. Pozor: Na voljo je omejeno število vstopnic.

Več infromacij: http://www.eventim.si/si/izvajalec/vlado-kreslin-494/profile.html

https://www.sng-mb.si/predstave-opera-balet/nabucco/
V sodelovanju s Teatrom Sociale iz Roviga in s Stagione lirica iz Padove
Velikan italijanske romantične opere, Giuseppe Verdi, je o svoji tretji operi Nabucco večkrat dejal, da se je prav z njo in z bleščečim triumfom v milanski Scali začela njegova uspešna kariera opernega skladatelja. Priljubljeno zgodbo osvoboditve Hebrejcev izpod babilonskega suženjstva iz Stare zaveze je Verdi na besedilo Temistocla Solere namreč preoblikoval v veliki glasbeni "portret" o usodi nekega naroda, ki se je kot nalašč vkomponirala v italijansko gibanje (risorgimento) za osvoboditev izpod "orlovskih" krempljev habsburške monarhije. Poleg virtuoznih in junaških solističnih partov ima v operi najvidnejšo vlogo pravzaprav zbor, v tem velikem glasbenodramatičnem prepletu interesov individualnega in kolektivnega pa je Verdi izoblikoval svoj prepoznavni avtor slog ter čut za operni spektakel, ki ga bo na mariborski oder s svojim prefinjenim občutkom za detajle postavil italijanski režiser Filippo Tonon.
Režija: Filippo Tonon
Dirigent: Stefano Romani
05.10.2018 ob 19:30 Velika dvorana za OPERA BALET PREMIERA in izven
07.10.2018 ob 17:00 Velika dvorana za OPERA BALET POPOLDANSKI in izven
09.10.2018 ob 19:30 Velika dvorana za OPERA BALET TOREK in izven
11.10.2018 ob 19:30 Velika dvorana za OPERA BALET in izven
13.10.2018 ob 19:30 Velika dvorana za OPERA BALET SOBOTA in izven
29.12.2018 ob 19:30 Velika dvorana za KLASIKA in izven
31.12.2018 ob 17:00 Velika dvorana za izven Silvestrska predstava
05.01.2019 ob 18:00 Velika dvorana za EVROPSKI in izven

Apokaliptična preteklost kot zaskrbljujoče preroška napoved prihodnosti

Če bi bil svet preprosto urejen, črno-bel, in bi bila jasno določljiva ločnica med prav in narobe, lepim in grdim, ustvarjajočim in rušečim, čistim in umazanim, bi bil svet dobrega jasno ločen od zla. Ampak svet je od nekdaj iz tira, kaos je človekov naravni habitat, vojna je naravno stanje in vsak slehernik je rojen, da uravnava svet po svoji vesti. Čas v začetku Somraka bogov se zdi urejen, vsak ima svoje mesto za družinsko mizo in določljiv položaj v jeklarskem imperiju von Essenbeck. Rojstnodnevno zabavo družinskega patriarha prekine udarna novica o požigu Reichstaga, in slavljenec, predstavnik staronemške aristokracije, ki ji je odbila zadnja ura, je še isto noč umorjen. Po smrti magnata se poženejo mlinska kolesa boja za dediščino, v duhu novo vladajočih silnic pa so vsi nasledniki največjega železarskega koncerna v državi ujetniki še močnejšega političnega kolesja, ki s svojimi premišljenimi strategijami posega v življenja vsakega posameznega člana družine. Medsebojni družinski spopadi razkrivajo najsrhljivejše patološko spervertirane želje in brezkompromisno egoistično vodene interese. Volja do moči stopa z roko v roki ob podlih izdajah najbližjih, vse dokler somrak ne ujame tudi macbethovske baronice in njenega parvenija.
Po filmskem scenariju bo gledališko priredbo Somraka bogov, katere aktualnost je v današnjem barbarskem kapitalističnem ustroju in v vzpenjajočih totalitarizmih opravičljivo zaskrbljujoča, napisal hrvaški dramatik Ivor Martinić, režijo pa bo prevzel hrvaški režiser Dalibor Matanić.
Režija: Dalibor Matanić
Joachim von Essenbeck - Miloš Battelino
Aschenbach - Kristijan Ostanek
Friderich Bruckman - Uroš Fürst
Sophie von Essenbeck - Nataša Matjašec Rošker
Martin, njen sin - Petja Labović
Konstantin von Essenbeck - Davor Herga
Gunter, njegov sin - Timon Šturbej
Herbert Thallman - Žan Koprivnik
Elizabeth Thallman - Eva Kraš
Prevajalka in lektorica Mojca Marič, dramaturg Ivor Martinić, scenograf Marko Japelj, kostumografinja Ana Savić Gecan, lektor Janez Bostič.

Detektivka, kjer ni prostora za laži
Christopher je sedem minut po polnoči na sredi dvorišča gospe Shears našel psa. Mrtvega, okrvavljenega Wellingtona. Odločil se je, da stvar temeljito razišče. Do potankosti, kot to počnejo detektivi. Christopher je star petnajst let, pravijo, da ima Aspergerjev sindrom, sam pa pravi, da ima rad pse, da ima najraje od vsega matematiko in logiko (zna našteti vsa praštevila do 7.507) in da pozna vse države sveta in njihove prestolnice. Ne prenese, bi se ga dotikali, ne razume vicev in metafor in sovraži laži. Živi z očetom, ki mu je povedal, da je njegova mama umrla. Z raziskovanjem primera Wellingtona se mu prek različnih razkritij odpirajo popolnoma neznani svetovi, sam pa je, na sledi za storilcem, prisiljen početi vse mogoče nemogočosti. Med iskanjem morilca presenečen odkriva domače laži, ki v temeljih zamajejo njegov že tako majavi svet, in tako sprejme prvo veliko samostojno odločitev – pobegniti od doma.
O svetovno uspešnem romanu Skrivnostni primer ali kdo je umoril psa (2003) Mark Haddon pravi, da ne govori o sindromu, pač pa o drugačnosti, o tem, kaj pomeni biti avtsajder. Uprizoritev na Malem odru bo nastala po dramatizaciji angleškega dramatika Simona Stephensa, ki ga bo režirala mlada mariborska umetnica Mateja Kokol, ki je v zadnjih letih na tem odru ustvarila že dve uspešni uprizoritvi: Razlogi za srečo Neila LaButa in Fant, dekle in gospod Vinka Möderndorferja.
Režija: Mateja Kokol
Christopher - Matevž Biber
Ed, njegov oče - Nejc Ropret
Judy, njegova mama - Mojca Simonič
Siobhan - Maša Žilavec
Roger - Matija Stipanič
Gospa Alexander - Irena Varga
Policaj - Bojan Maroševič
Prevajalec Milan Dekleva, dramaturginja Maja Borin, scenografinja Petra Veber, kostumografinja Iris Kovačič, oblikovanje zvoka in giba sz3, lektor Janez Bostič
Na sporedu
08.10.2018 ob 10:00 Mali oder za izven
08.10.2018 ob 18:00 Mali oder za izven
09.10.2018 ob 11:00 Mali oder za izven
12.12.2018 ob 18:00 Mali oder za izven