Dvorana Union Prešernova ulica 3 Maribor, Upravna enota Maribor, 2000 Slovenia

Bostjan Lipovsek je eden najvidnejših slovenskih rogistov z izjemno glasbeno kariero ter hkrati odličen pedagog, ki neprenehoma snuje nove projekte za glasbeno izobraževanje mladih.

Tokrat nas bo v pihalno-trobilno-godalni navezi popeljal skozi različna glasbena obdobja in glasbene oblike, v katerih so se oblikovale tudi plesne forme. Te so včasih počasnejše in umirjene, spet drugič divje in karseda poskočne, seveda ob zvesti spremljavi inštrumentov, glasbil različnih zmogljivosti, zvokov in barvitosti. Če je melodija tista, ki nas ponese v občutja različnih čustvenih razpoloženj, pa je ritem tisti, ki nas spodbode, da kar ne moremo več sedeti pri miru in statično zavzemati mesta zdolgočasenega in uglajenega poslušalca.

Na Plesnem prepihu bodo plesne oblike predstavljene v različnih formacijah, od sola do seksteta, se pravi zasedbe od enega do šestih glasbenikov. Ob spremljavi godal bodo mladi spoznali glasbili, ki delujeta na pogon zraka: flavto in rog. Celotna zasedba pa bo zagodla pravi plesni prepih.

👧 2. koncert Mladinskega cikla 2019/2020

Izvajalci:
Bostjan Lipovsek, rog,
in glasbena druščina

👧 Več informacij: http://bit.ly/2zvhcWv

Rade Šerbedžija, nedvomno ena največjih igralskih osebnosti v prostoru bivše Jugoslavije, se zaradi
natrpanega urnika snemanj le redko lahko poda na koncertna gostovanja. A prav zato je vsak njegov
koncert še toliko večja poslastica, ki pritegne vse ljubitelje dobre glasbe in njegovih izjemnih
interpretacij.

Rade Šerbedžija s svojo nadarjenostjo in izjemno igralsko tehniko vse od začetka svoje kariere
navdušuje režiserje in kritike ter gledališko, filmsko in televizijsko občinstvo. Za svoje igralske
stvaritve je prejel številne prestižne nagrade, njegova sijajna igra pa je vzbudila zanimanje tudi med
tujimi režiserji in tako se je na velikem platnu že večkrat znašel v družbi svetovno znanih igralskih
imen, kot so Vanessa Redgrave, Tom Cruise, Clint Eastwood in Stanley Kubrick. Leta 2000 je ustanovil
tudi gledališče Ulysses na hrvaških Brionih.
Ob številnih filmskih, gledaliških in televizijskih vlogah je Rade Šerbedžija posnel tudi šest odmevnih
glasbenih albumov. Šerbedžijevo interpretacijo bi lahko označili kot šanson, v skladbah pa se ta zliva
in prepleta z različno glasbeno motiviko. V Sloveniji ga od nekdaj občudujejo vse generacije, saj je
pesmim ”Barbara”, ”Ne daj se Ines” in številnim drugim s svojim neustavljivim šarmom vtisnil
enkraten pečat. Velikega poeta in glasbenika bo na odru spremljala skupina Zapadni kolodvor, na
klavirju pa se jim bo pridružil še Jure Ivanušič.
Zagotovo se nam obeta enkraten in nepozaben umetniški večer z velikim poetom in glasbenikom.

Profesorji glasbe s Konservatorija za glasbo in balet Maribor nas bodo popeljali skozi zgodovino popularne glasbe.

Beseda »popularno « je latinskega izvora in pomeni ljudsko. Označuje nekaj, kar je poljudno, priljubljeno, lahko umljivo, znano in razširjeno. V glasbi je skupni izraz za množično modo, ki jo podpirajo javna občila in zabavna industrija.

Popularna glasba igra najpomembnejšo vlogo prav v življenju mladih. Zaživela je po drugi svetovni vojni med ameriško mladino, ki je zavračala zabavne melodije belcev. Navduševala se je nad črnsko plesno glasbo, rhythm and bluesom, in jo sprejela za svojo. Sledil je rock'n'roll z zlitjem črnskih ritmov in ljudske glasbe belcev.

Popularna glasba danes v širšem pomenu zajema vse oblike zabavne glasbe, vključuje lahko elemente rocka, hip-hopa, reggaeja, plesne glasbe, R&B, jazza, elektronske glasbe in drugih zvrsti. Besedila govorijo o ljubezni, problematiki mladih in družbe nasploh, lahko so družbenokritična ali pa lirična in samoizpovedna. Med inštrumenti so v ospredju električne kitare, tolkala in elektronska glasbila.

👧 1. koncert Mladinskega cikla 2019/2020

Izvajalci:
Ana Bezjak, vokal
Gregor Zver, tenor saksofon
Janez Vouk, trobenta
Matjaž Dajčar, kitara
Robert Ožinger, klavir
Luka Herman Gaiser, bas
Bruno Domiter, bobni

V sodelovanju s Konservatorijem za glasbo in balet Maribor.

👧 Več informacij: http://bit.ly/328Fz8r

Nastop Komornega orkestra iz Basla je vstopnica za neponovljivo glasbeno izkušnjo, preplet zvočne dovršenosti in interpretativne izvirnosti, ki sta orkestru prinesli svetovno prepoznavnost.

S številnimi svetovnimi turnejami vedno znova navdušuje strokovno in ljubiteljsko javnost ter pobira najuglednejše nagrade s področja klasične glasbe. Posebnost orkestra je njegov inovativni pristop k interpretiranju glasbenih del, kar mu daje posebno umetniško neodvisnost.

Glasbeniki igrajo vsako glasbo na način, za katerega so utemeljeno prepričani, da je najprimernejši. Zato se tudi kot vodje pred dirigentskim pultom ali kot koncertni mojstri izmenjujejo različni gostujoči glasbeniki, v roke pa člani orkestra po potrebi vzamejo tako moderna kot historična glasbila. Ta raznovrstnost postavlja Komorni orkester iz Basla na posebno mesto v družbi primerljivih orkestrov in ga dela prepoznavnega.

Vse to smo v Mariboru že doživeli na koncertu leta 2018. In tako enkratna izkušnja si je vsekakor zaslužila nadaljevanje. Ob njegovem ponovnem obisku se bo orkestru pridružil eden najmarkantnejših poljskih glasbenikov našega časa, sloviti pianist Piotr Anderszewski. Ta izjemno izvirni glasbenik je prestal preizkuse, značilne za talent, ki zgodaj zablesti, njegov zreli umetniški profil pa presega bleščeče virtuozne nastope. Anderszewski posreduje poglobljeno interpretacijo glasbene umetnosti, onstran pianističnega blišča. Danes to počne tudi kot vodja orkestrov, kot so ugledni Škotski komorni orkester, Evropski komorni orkester in Camerata Salzburg. Na večeru s Komornim orkestrom iz Basla nas čakata kar dva klavirska koncerta!

Ob klasičnem repertoarju pa nam bo orkester znova predstavil tudi izbor iz najzanimivejših opusov sodobnih švicarskih skladateljev – tokrat bo to kratka skladba za godala slovitega oboista, dirigenta in skladatelja Heinza Holligerja.

✨ 2. koncert Orkestrskega cikla 2019/2020

Komorni orkester iz Basla
Baptiste Lopez, violina in vodstvo
Piotr Anderszewski, klavir

Joseph Haydn: Uvertura k operi Filozofova duša, ali Orfej in Evridika, Hob. 28:13
Dmitrij Šostakovič: Koncert za violončelo in orkester št. 2, op. 126
***
Franz Schubert: Simfonija št. 5 v B-duru, D 485

✨ Več informacij: http://bit.ly/2T4UixZ

Ko simfonični orkester sreča elektronsko klubsko glasbo.

Za zaključek festivala, ki je ves v znamenju preseganja meja, težko izberemo ustreznejši orkester, kot je No Borders Orchestra, zasedba, ki je meje popolnoma izbrisala. Orkester namreč sestavljajo izbrani mladi glasbeniki iz vseh šestih republik nekdanje Jugoslavije ter drugih »mladih« evropskih držav vzhodne Evrope. Ti tako povezujejo ne le različna geografska in kulturna porekla, temveč tudi različne glasbene svetove.

Vznemirljiva mešanica zaznamuje tudi naš koncertni spored. Čaka nas trk dveh na videz nezdružljivih glasbenih svetov, klasične in elektronske plesne glasbe ter s tem odkrivanje popolnoma novega glasbenega univerzuma. Pripravljeni na izstrelitev? Deset, devet, osem …

⚡

No Borders Orchestra
Premil Petrović, dirigent

Simfonični orkester sreča elektronsko klubsko glasbo: Draško Adžić (Srbija), Drinor Zymberi (Kosovo), Samuel Barber, Davor Branimir Vincze (Hrvaška), Arvo Pärt, Danijel Zontar (BiH), Johann Sebastian Bach, Darija Andovska (Severna Makedonija)

⚡

Vstopnice: festivalski abonma 60 € / 25 € / predprodaja 12 € / upokojenci 12 € / študenti, invalidi 12,5 €

Vstopnice s popustom je možno kupiti le v Informacijski pisarni Narodnega doma Maribor in največ uro pred koncertom na prizorišču koncerta.

Več informacij: http://bit.ly/2SOztXD

Šostakovičev koncert za violončelo, prežet s čustveno napetostjo in stisko, ter Schubertova Simfonija št. 5, ki kar prekipeva od življenjske energije, zarišeta spored, poln kontrastov.

Izvedla ga bosta izjemna glasbenika, katerih nastopi slovijo po neposrednosti in iskrenosti ter pogumu, da na odru razgalita tudi najintimnejša čustva in občutke. Koncert ne bo le nepozabni glasbeni dogodek, temveč globoka čustvena izkušnja!

⚡

Haydn Philharmonie
Barnabás Kelemen, dirigent
Nicolas Altstaedt, violončelo

Joseph Haydn: Uvertura k operi Filozofova duša, ali Orfej in Evridika, Hob. 28:13
Dmitrij Šostakovič: Koncert za violončelo in orkester št. 2, op. 126
***
Franz Schubert: Simfonija št. 5 v B-duru, D 485

⚡

Vstopnice: za abonente Orkestrskega cikla v sklopu abonmaja / festivalski abonma 60 € / 25 € / predprodaja 20 € / upokojenci 20 € / študenti, invalidi 12,50 €

Vstopnice s popustom je možno kupiti le v Informacijski pisarni Narodnega doma Maribor in največ uro pred koncertom na prizorišču koncerta.

Več informacij: http://bit.ly/32qFj5F

MOČ NARAVE, MOČ GLASBE
Festival Maribor 2018
Simfonični orkester SNG Maribor
Gergely Dubóczky, dirigent
Dávid Kutas, rog
László Seeman, rog
Mahir Kalmik, rog
Boštjan Lipovšek, rog
Zaključni koncert
Program:
Carl Heinrich Hübler: Koncertno delo za štiri rogove in orkester
Richard Wagner: Predigra k 3. dejanju opere Lohengrin
***
Robert Schumann: Koncertno delo za štiri rogove in orkester v F-duru, op. 86
Carl Maria von Weber: Uvertura k operi Oberon

To, da ima glasba izredno moč na človekova čustva in lahko ohromi razum, podobno kot zaljubljenost, je verjetno vedel že jamski človek. Organizirani zvoki še danes zaradi svoje lepote in iracionalne moči bogatijo rituale, najbolj posvečene priložnosti in slovesnosti. Stari grški filozofi so poskušali moč glasbe opredeliti znanstveno in filozofsko: Pitagora je raziskoval njene matematične značilnosti in jih primerjal z delovanjem vesolja, Platon pa je nato z znanstveno zanesljivostjo dokazoval, da glasba vpliva na človekovo vedenje in da je zaradi tega treba posegati po njej preudarno in previdno.

In res lahko odsev popolnega, prelepega in vseobsegajočega z nesebično predanostjo užijemo tako ob prisluškovanju naravi kot v zveneči glasbi. Nič drugače ni v lepo urejeni evropski klasični glasbi, kjer se je zvenenje podredilo natančnim zakonitostim sistema in se oblikovalo v nekatere od najbolj kompleksnih in presunljivih dosežkov človekove domišljije. V tem »urbaniziranem« glasbenem pejsažu je kot neposredni predstavnik narave preživelo na moč enostavno in hkrati precej zamotano glasbilo, rog. Del skrivnosti roga morda leži v njegovi muhavosti, ki postavlja pred horniste posebne glasbeno-tehnične izzive. Ko ga v roke prime mojster, se z njegovim bleskom in veličastnostjo skorajda ne more kosati noben drug inštrument v orkestru. Zato ne preseneča, da je bil prav rog glasbilo neustrašnega junaka Siegfrieda in da je Wagner izbral rogove, vselej ko je želel doseči kar najbolj spektakularen učinek.
Ko na oder stopijo štirje izjemni hornisti, ni nobenega dvoma, da se nam obeta posebno slavje. Dávid Kutas, László Seeman, Mahir Kalmik in Boštjan Lipovšek, ki so pred dvajsetimi leti na pragu uspešnih mednarodnih karier prvič skupaj nastopili prav z orkestrom mariborske Opere, se ob zaključku Festivala Maribor 2018 vračajo še bolj izkušeni, priznani in izvrstni. Ob tej priložnosti bo Simfonični orkester SNG Maribor vodil madžarski dirigent Gergely Dubóczky, eden najbolj izstopajočih dirigentov mlajše generacije, ki ga podpira sam sloviti Iván Fischer. Naj bo tudi zanj, prav tako kot pred dvajsetimi leti za predane horniste, nastop v Mariboru odločilna odskočna deska k najuglednejšim svetovnim orkestrom!
V koprodukciji s SNG Maribor.
Vstopnice: 25 € / predprodaja 20 € / upokojenci 20 € / študenti, invalidi 12,50 €
Vstopnice s popustom je možno kupiti le v Informacijski pisarni Narodnega doma Maribor in največ uro pred koncertom na prizorišču koncerta.

LA PASSIONE
Festival Maribor 2018
Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije z gosti
Alexander Lonquich, dirigent in pianist
Italijanski vzdevek »La passione« se je, tako kot mnogi drugi, pritaknil Haydnovi simfoniji šele po njenem nastanku, nato pa se je z njo zlil.
Spored:
Joseph Haydn: Simfonija št. 49 v f-molu, »La Passione«, Hob. I:49
Antonín Dvořák: Serenada za godala v E-duru, op. 22
***
Wolfgang Amadeus Mozart: Adagio in fuga v c-molu za godala, KV. 546
Wolfgang Amadeus Mozart: Koncert za klavir in orkester št. 9 v Es-duru, KV. 271, »Jeunehomme«
Italijanski vzdevek »La passione« se je, tako kot mnogi drugi, pritaknil Haydnovi simfoniji šele po njenem nastanku, nato pa se je z njo zlil. V navezi na ženski določni člen se prevaja kot »strast«, kar je prispevalo k dojemanju te glasbe kot Haydnovega strastnega mladostniškega izbruha. Za tak sloves simfonije lahko obdolžimo prav italijanski naslov, ki nam takoj v misli prikliče mediteransko čustvenost. V resnici so imeli njeni botri v mislih nekaj drugega, in sicer povod za nastanek tega dela ‒ praznovanje velikega tedna; tako kot v mnogih drugih jezikih lahko namreč v italijanščini passione pomeni tako strast kot pasijon. Pa vendar tisto priljubljeno tolmačenje ni daleč od srčike dela, saj simfonija izhaja iz Haydnovega viharniškega obdobja in je polna izraznih gest, vznemirljivih kontrastov in tudi patetičnih tonov, naravnost trpečih izbruhov, ki si jih je Haydn nedvomno zamislil v povezavi s Kristusovim trpljenjem, čeprav je verjetno hkrati dal duška lastni razgibani notranjosti.
Glasbeniki bodo na našem koncertu pretkano spletli izrazno zaostrena dela z idiličnimi oddihi. Za slednje bo poskrbela Dvořákova blaga serenada za godala. Nato se bomo ponovno zresnili ob grandioznih Mozartovih Adagiu in fugi, ki s svojim neustavljivim gonom že nakazuje ponotranjenost in intenzivnost Beethovnove glasbe ter njegovih znamenitih fug.
Za nas bodo igrali člani Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije, okrepljeni z gostujočimi glasbeniki. Vodil jih bo veliki poznavalec in nemirni raziskovalec, predvsem pa srčni glasbenik, dirigent in pianist Alexander Lonquich, s katerim se vsak koncert prelevi v intenzivno, nesebično predajanje silovitosti in subtilnosti glasbe. Lonquich nam bo ob koncu koncerta razkazal še svoje subtilnevirzuozne sposobnosti. Kot solist bo zaigral v enem najzanimivejših Mozartovih koncertov za klavir, ki tehnično zahtevnost ovije v navidezno zračnost in lahkotnost.
Vstopnice:: 25 € / predprodaja 20 € / upokojenci 20 € / študenti, invalidi 12,50 €
Vstopnice s popustom je možno kupiti le v Informacijski pisarni Narodnega doma Maribor in največ uro pred koncertom na prizorišču koncerta.

MOČ SRCA
Festival Maribor 2018
Nicolas Altstaedt, violončelo
Alexander Lonquich, klavir
Nepresegljivo moč srčnosti izdaja osebnost Ludwiga van Beethovna.
Spored:
Ludwig van Beethoven: Sonate za violončelo in klavir št. 1–5
Nepresegljivo moč srčnosti izdaja osebnost Ludwiga van Beethovna. Edino skladateljski genij, pri katerem sta z roko v roki hodila ljubezen do človeka in vera v njegovo dobroto, je zmogel ustvariti opus, kakršnega nam je zapustil Beethoven. Gnali so ga življenjska nuja, visoki ideali o boljšem svetu, prodornost individualnega izraza ter vera v človekovo subtilnost in moč dojemanja. Medtem ko so povprečni duhovi tistega časa v tem intenzivnem umetniku zaslepljujočih misli videli predvsem neprilagojenega in neukrotljivega čudaka, je Beethoven očaral samega velikega Goetheja, ki je po nenačrtovanem srečanju med nekimi poletnimi počitnicami zapisal: »Še nisem videl umetnika, ki bi bil tako samosvoj, energičen, občutljiv. Kar dobro razumem, kako se čudi svetu«.
Beethovnova srčnost v glasbi in prodornost svobodnega genialnega duha z izredno lepoto pride do izraza v petih sonatah za klavir in violino. S temi skladbami je stopal na povsem nova tla, saj dotlej mojstrovin za ta glasbeni par še ni bilo. In prav zaradi tega je Beethoven lahko z nebrzdano domiselnostjo in brez pritiska standardov raziskoval nove možnosti. Violončelo v teh delih poje in se razkazuje kot še nikoli poprej. Celotni cikel sonat je še toliko zanimivejši, ker spremlja razvoj Beethovnovega sloga skozi nekaj desetletij in nam posreduje razmišljanja še mladega skladatelja pa vse do značilnega zrelejšega Beethovna, ki je na dolgo in zmeraj prodorno razpredal glasbene misli in si vzel tako zelo željno svobodo izražanja.
Pronicljivo ustvarjalno svobodo in globoko poznavanje Beethovnovega dela zaznamuje tudi glasbeni tandem Alexandra Lonquicha in Nicolasa Altstaedta. Malokdo se zna spoprijeti ne le s tako fizično, temveč tudi duhovno izjemno zahtevnim izzivom poustvaritve vseh petih Beethovnovih sonat za violončelo in klavir v enem samem večeru. Intenzivnost in predanost večera, posvečenega Beethovnu, bo tako posebna poslastica za najbolj predane in strastne obiskovalce Festivala Maribor.
Vstopnice: 20 € / predprodaja 16 € / upokojenci 16 € / študenti, invalidi 10 €
Vstopnice s popustom je možno kupiti le v Informacijski pisarni Narodnega doma Maribor in največ uro pred koncertom na prizorišču koncerta.

JUPITROVA STRELA
Festival Maribor 2018
Haydnova filharmonija
Nicolas Altstaedt, dirigent in violončelist
Nicolas Altstaedt meni, da je bil Joseph Haydn eden najbolj narobe razumljenih in v resnici eden najbolj razburljivih skladateljev glasbene zgodovine
Spored:
Robert Schumann: Koncert za violončelo v a-molu, op. 129
Joseph Haydn: Simfonija št. 101 v D-duru, Hob. I:101, »Ura«
***
Wolfgang Amadeus Mozart: Simfonija št. 41 v C-duru, KV. 551, »Jupiter«

Nicolas Altstaedt meni, da je bil Joseph Haydn eden najbolj narobe razumljenih in v resnici eden najbolj razburljivih skladateljev glasbene zgodovine. Zato ne preseneča, da kot violončelist in dirigent z orkestrom Haydnove filharmonije, katere vodja je, zavzeto predstavlja opus tega skladatelja in razgrinja plasti njegovega kompozicijskega izraza in sporočila. Med tistimi, ki so Haydna iskreno občudovali, je bil tudi Wolfgang Amadeus Mozart, s katerim je Haydn navezal skoraj očetovski odnos. Skladatelja sta delila čas, izkušnje, življenjski prostor in tudi nekatere podobne poglede na svet. Tako je, denimo, Mozart na svoji poklicni poti po svoje nadaljeval tam, kjer je Haydn po dolgotrajnem službovanju pri plemstvu končal – kot sloviti skladatelj z vplivno mednarodno kariero, ne da bi bil pri tem odvisen od naklonjenosti najvišjega sloja. Mozart je tako postal prvi pravi svobodnjak med skladatelji. Podoben pogled na položaj umetnika zasledimo pri Ludwigu van Beethovnu, ki je umetnika štel za najvišjo duhovno instanco družbe, kar mora ustrezno odražati tudi njegova družbena pozicija, ne le občudovanje njegovega talenta.

S tem ko so njihove življenjske zgodbe prešle v legendo, se je sloves nedojemljivo posvečenega oprijel del vseh teh treh skladateljev. Mozartova zadnja simfonija je pozneje dobila celo božansko ime, resda ne po zaslugi skladatelja, temveč po vsej verjetnosti zaradi koncertnega prireditelja, ki je želel ubesediti njeno veličastnost in obenem utrditi položaj Mozarta na vrhu skladateljskega Parnasa. Kljub temu promocijskemu vzgibu vzdevek vendarle nakazuje tudi globlje pomene. Tako Mozartovi dosežki kot Haydna in nato še Beethovnova ustvarjalnost so delovali kot Jupitrova strela na skladatelje, ki so jim sledili v 19. stoletju in jih je skrbelo, ali ni trojica izrazila že vse, kar se v glasbi izraziti da. V nizu teh skladateljev je Robert Schumann, ki je tako kot mnogi njegovi sodobniki občudujoče trepetal pred velikim izročilom predhodnikov ter hkrati iskal svojo pot. Našel jo je v zlitju »božanskega« navdiha predhodnikov in občutenja lastnega časa oziroma v veličastnosti človeške notranjosti in ljubki intimnosti, ki prodira v srca brez pomoči božanskih puščic.
Vstopnice: 25 € / predprodaja 20 € / upokojenci 20 € / študenti, invalidi 12,50 €
Vstopnice s popustom je možno kupiti le v Informacijski pisarni Narodnega doma Maribor in največ uro pred koncertom na prizorišču koncerta.