Predstava Ob zori za svojo osnovo jemlje hrepenenje po boljšem, bolj resničnem, bolj niansiranem, bolj smiselnem življenju, ki preveva izbrane Cankarjeve zgodbe. Štirinajstletna deklica, ki dela od sedmih do sedmih, sanjari o gozdu in rumeno pečenih tortah, šivilja, ki preživlja svoja onemogla starša, ob svojem ljubljenem sanja o tem, kako bo nekoč šivala zavese za njun skupni dom, gospa, ki kadi in pripoveduje, sanja o tem, da nekoč ne bo več utrujena, sestradani fantič sanja o velikem mestu in velikih knjigah in o tem, da bo nekoč imel vsaj toliko, da želodec utihne, utrujeni upornik sanja o tem, da nekje obstaja pravica … Vsaka izmed zgodb vsebuje trenutek, ko se zdi, da je vse mogoče, trenutek, ko jutranja zora obeta nekaj boljšega, neko svetlo prihodnost, trenutek, ko, četudi vkopan v blato, človek lahko leti. Ali jutranja zora lahko osvetli kaj več kot razrito blatno izbo, ko posveti v vsakdan ljudi na družbenem robu? Lahko pokaže več kot neizbežno realnost in ujetost tega dne, ki traja in traja in se širi tudi na druge dni, na stoletja, vse do danes? Telesa se menjajo, usode ostajajo enake.

*****
Sklop: tekmovalni program
Predstava bo v Stari dvorani SNG Maribor, traja 2 uri 10 minut in nima odmora.

Produkcija: Prešernovo gledališče Kranj
Premiera: 21. 12. 2018, Prešernovo gledališče Kranj

*****
Režiser Žiga Divjak
Dramaturginja Katarina Morano
Scenografka Tina Mohorović
Kostumografka Tina Pavlović
Lektorica Maja Cerar
Avtor glasbe Blaž Gracar
Oblikovalec svetlobe David Orešič
Oblikovalec maske Matej Pajntar

Zasedba
Ankina mati, Nekdo, Ženska 2, Gospa z rožami, Prodajalec oblek, Otrok, Gospa, ki pripoveduje, Mlad gospod, Mara Vesna Jevnikar
Ankin oče, Nekdo, Debeli blagajničar, Prodajalec trakov, Strojevodja, Natakar, Policist, Otrok, Oče (Šivilja), Ata, Gospod na trgu Peter Musevski
Ankina sestra, Dekle 2, Nekdo, Debela ženska, Prodajalec usnja, Otrok, Ona (Šivilja), Mama Vesna Pernarčič
Dekle 1, Nekdo, Slaščičar, Prodajalec čevljev, Otrok, Marko Blaž Setnikar
Anka, Minca Vesna SlaparDekle 3, Nekdo, Ženska 3, Zlatar, Otrok, On (Šivilja), Gospod župnik Aljoša Ternovšek
Pripovedovalec, Gospa Rieglova, Nekdo, Prodajalec klobukov, Otrok, Cerkovnik, Jernej Gregor Zorc k. g.

*****
Predstavi sledi pogovor z ustvarjalci v Medetaži SNG Maribor.

Okrogla miza v organizaciji Združenja dramskih umetnikov Slovenije (ZDUS)

Ob dnevu gledaliških ustvarjalcev bo Združenje dramskih umetnikov Slovenije predstavilo nekaj aktualnih projektov, ki izhajajo iz vsakdana samozaposlenih, zaposlenih in upokojenih članov ter članic združenja:
- Saša Pavček: Dosedanje delo ZDUS-a in Sklada Jerneja Šugmana
- Iva Babić: Predstavitev izsledkov ankete o zaposlenih igralkah in igralcih v javnih zavodih
- Mateja Pucko: Osebna priprava igralca
- Boris Mihalj: Ustanovitev zdravstvenega dispanzerja za ustvarjalce na področju kulture in umetnosti
- Barbara Skubic Položaj samozaposlenih članov in članic ZDUS
- Marko Simčič: Upokojeni člani ZDUS in medgeneracijsko sodelovanje
- Kim Komljanec: Skupina za dramatiko

Okrogla miza bo odprla tudi vprašanja o pogojih ustvarjanja slovenskih dramatikov in o njihovem izboljšanju ter o upokojenih članih ZDUS in medgeneracijskem sodelovanju.

Predstava Izumitelj na zemlji obeležuje 120. obletnico rojstva Antona Podbevška, katerega poezijo povezujemo z začetkom zgodovinske avantgarde na Slovenskem. S sledenjem notranjim napetostim njegove poezije si prizadeva odrsko aktualizirati Podbevškov "kozmični anarhizem", ki izraža silo neskončne ekspanzije roba mogočega. Če se ta sila v naslovni pesmi manifestira v želji po osvoboditvi potencialov, ki jih zatira nepravična ureditev človeške družbe, se po prestopu horizonta v kozmičnem prostoru zariše podobačloveka, ki je ujetnik samega vesoljstva. V čem bi bila lahko osvoboditev iz te ujetosti?

Poezija Antona Podbevška (1898–1981) je slovenskemu jeziku odprla nove prostore vizionarske govorice, do katere ni mogel nihče ostati indiferenten. Sodobniki, ki so bili nad njo in nad Podbevškovimi javnimi nastopi v Novem mestu in Ljubljani na začetku osupli, potem pa vse skupaj začeli pozabljati, kot bi šlo za travmo, so to poezijo pogosto dojemali kot eksces podob, ki učinkujejo kot bohotnost eksotičnega pragozda, v katerem se lahko izgubimo. Toda ob natančnem branju lahko kot eno njenih glavnih značilnosti odkrijemo izjemno preciznost in zgoščenost tudi v oblikovanju najmanjših pomenskih enot; pesnik je zmogel že s sopostavitvijo dveh besed pogosto vzpostaviti skrajno napetost in sprostiti maksimalno energijo. Podbevšek je bil v Sloveniji prvi, ki je s svojo poezijo napolnil gledališko dvorano. Razumel jo je kot poezijo, ki zase zahteva tudi gledališki oder. Predstava Izumitelj na Zemlji vrača to poezijo na oder. Podbevšek jo je na odru recitiral v svoji samoti, predstava Izumitelj na Zemlji pa hoče obuditi njegovo neponovljivo prezenco z novo odrsko govorico v zavesti, da poezija ni samo pesništvo, ampak je stanje duha.

*****
Sklop: tekmovalni program
Predstava bo na Tribuni na Velikem odru SNG Maribor, traja 1 uro 20 minut in nima odmora.

Produkcija: Anton Podbevšek Teater
Premiera: 29. november 2018, Anton Podbevšek Teater (Dvorana novomeške pomladi)

*****
Avtorica koncepta in režiserka Bara Kolenc
Dramaturg Miklavž Komelj
Avtor zvočna podoba Matevž Kolenc
Avtorja aranžmajev - adaptacija klavirskih skladb Marija Kogoja (Malenkosti) Matevž Kolenc in Sašo Vollmaier
Scenograf Marko Japelj
Koreografinja Bara Kolenc in izvajalci
Oblikovalec videa: Zack Sievers
Oblikovalki kostumov Špela Ema Veble in Nina Jagodic
Asistentka režije Ana Laura Richter
Lektor Jože Faganel
Oblikovalka kreativ: Eva Mlinar

Izvajalci in soustvarjalci
Andraž Jug, Leja Jurišić, Urban Kuntarič, Ana Pandur, Pavle Ravnohrib, Sašo Vollmaier

*****
O režiserki
Dr. Bara Kolenc je ustvarjalka na področju uprizoritvenih umetnosti in znanstvena raziskovalka na področju filozofije. Sprva je delovala kot koreografinja, sčasoma pa se je začela ukvarjati tudi z režijo in razvijati svoj gledališki jezik na presečišču telesa, besede in prostora. Je konceptualna umetnica, ki projekte zastavi kot večmedijske enote, v okviru katerih preizprašuje določene teme in njihovo umestitev v konkretno družbeno okolje. Doslej je ustvarila dvanajst celovečernih predstav, več dijaških predstav s Teatrom Pozitiv ter številne performanse, instalacije in videe. V letu 2018 je ustvarila predstavi Metamorfoze 4: Črne luknje v Slovenskem mladinskem gledališču in Izumitelj na zemlji v Anton Podbevšek Teatru. Največji uspeh je doživela predstava Metamorfoze 3: Retorika (v soavtorstvu z Atejem Tutto), ki je bila med drugim uvrščena v glavni program 53. festivala Theatertreffen v Berlinu. Za svoje delo je prejela številna priznanja in nagrade, nazadnje mednarodno pomembno nagrado Theatertreffen Stückemarkt Comission of Work 2016.

O producentu
Anton Podbevšek Teater (APT) je prva in najmlajša slovenska profesionalna gledališka institucija, ustanovljena in delujoča na področju Dolenjske in Bele krajine. Imenuje se po Antonu Podbevšku - prvemu slovenskemu avantgardistu in "frontmanu" umetniškega gibanja, iz katerega je zrasla prva slovenska umetniška avantgarda, imenovana "novomeška pomlad". Ime institucije govori o aktivni ontološki usmeritvi institucije. Znotraj gledališkega polja je ta usmeritev pot in raziskava znotraj pokrajin sodobne umetnosti, usmerjena v performativne, scenske, gibalne in zvočne raziskave, povezane z refleksijo etike v polju kritike ideologije vsakdanjega življenja. Osnovno poslanstvo APTa je razvijanje tistih produktivnosti vizualne kulture, ki izhajajo iz gledališča kot oblike misli, antagonizmov, razcepov, alienacije, ki skozi raziskavo tvegajo in to tveganje uprizarjajo v različnih žanrskih kodih, raznovrstnih uprizoritvenih zvrsteh, ki jih siceršnja "institucionalnost" teatrskega aparata pušča zunaj, vključno z intermedijskimi diskurzi in praksami.

Žanrska usmeritev APTa v mreži štirih lastnih premiernih produkcij je realizacija post-dramskega, glasbenega, plesnega in otroškega gledališča. Ker gre za programe sodobnih uprizoritvenih praks, so mnogi projekti preplet vseh štirih prvin in intermedijskih kodov.

*****
Predstavi sledi pogovor z ustvarjalci v Medetaži SNG Maribor.

Dr. Mira Omerzel-Mirit, znanstvenica in umetnica, zdravilka, duhovna učiteljica in pisateljica, začetnica nove znanstvene discipline etno-arheo-medicinske muzikologije, že skoraj 50 let raziskuje različne kulture, ljudstva sveta in njihove modrosti. Že več kot 25 let pomaga ljudem ozaveščati in odpravljati raznovrstne življenjske težave. Sodi med redke »kozmične kirurge«. Od leta 2000 živi brez hrane, od kozmične prane torej. Skupaj s sinom Tinetom Omerzel Terlepom ter s svojim ansamblom Vedun (že več kot 40 let) z besedo in zvokom pripravlja svojstvene zvočno-energijske dogodke doma in po svetu.

Na srečanju se bomo dotaknili tem:
- moč zvoka, misli, besede in čustev
- kozmična »kirurgija« in resonanca
- suhi post in življenje brez hrane
- veliki misteriji življenja

Pridružite se nam na dogodku ČAROBNOST ZVOKA IN ŽIVLJENJA
in zvočni magiji ansambla VEDUN.

Vstopnice v prizidku Večera ali na Eventimu
http://www.eventim.si/si/vstopnice/mira-omerzel-mirit-maribor-dvorana-union-531875/event.html

Cena 10 €.

Urbani plesni stili, povezovanje različnih gibalnih praks in neobremenjenost so se združili v prvencu Alien Express, premierno uprizorjenem leta 2016 v Plesnem Teatru Ljubljana. Projekt je Kunšku in Kranjčanu prinesel nagrado Ksenije Hribar za najperspektivnejša plesalca, povabilo v mednarodno mrežo Aerowaves in preko šestdeset nastopov v svetu. Po uspešnem prvem vzletu je enigmatični gibalni dvojec na odru Kina Šiška v okrepljeni glasbeni zasedbi didžeja SunnySuna in jazzista Kristijana Kranjčana, z gverilsko svetlobno intervencijo Boruta Bučinela in zvočno pokrajino Jureta Vlahovića marca 2019 uprizoril Drugi let, ki med drugim odpira vprašanja umetniškega navdiha in ustvarjalne življenjske energije. Od kod prihaja, kako potuje in kam gre? Kaj se zgodi, če se neznana sila, ki je hkrati motor našega bivanja, naseli v nas in nas ne spusti? Se ji prepustiti ali jo nadzirati? Med redom in kaosom, zunaj in znotraj, mojim in tvojim (gibom) obstaja z apokalipso navdihnjeno stanje, ki preizkuša robove naših lastnih (z)možnosti in omejitev. Drugi let ne ponuja le spopadanja s silami na ravni dveh teles in njunega odnosa, temveč tudi na ravni gledaliških znakov, prostora, svetlobe, zvoka in odnosa med izvajalci in gledalci. Ključ do razgibane, deloma spektakelske stvaritve je v strukturirani improvizaciji in iskrivi spontanosti obeh akterjev, ki vsako uprizoritev (os)mislita – na novo.

*****
Sklop: spremljevalni program
Produkcija Flota Ljubljana in Flota Murska Sobota v koprodukciji s CUK Kino Šiška in Dijaškim domom Ivana Cankarja (DIC)

Dogodek bo v Lutkovnem gledališču Maribor, traja 1 uro in nima odmora.
Premiera: 23. 3. 2019, CUK Kino Šiška

*****
Avtorja ideje, koreografije in izvedba Gašper Kunšek, Žigan Kranjčan
Avtorja glasbe in izvajalca DJ SunnySun in Kristijan Kranjčan
Oblikovalec svetlobe in videa Borut Bučinel
Dramaturginja Andreja Kopač
Oblikovalec zvoka Jure Vlahović
Producentka Nataša Zavolovšek

Zahvala Dansstationen, Malmö, Dança em Trânsito, Brazilija, in KLAP Maison pour la danse, Marseille, Francija

Nemčija, sedemdeseta leta prejšnjega stoletja. Štiridesetletni Maročan El Hedi Ben Salem M’Barek Mohammed Mustafa, ki ga – kot večino delavcev iz njegove države – kličejo Ali, je le eden od mnogih, ki so poskusili najti srečo v zlatih letih ekonomskih migracij. Emmi, šestdesetletna vdova, se preživlja kot čistilka. Med njo in Alijem v trenutku vznikne pristno čustvo topline in privlačnosti, vendar njuna zveza naleti na številne predsodke in nerazumevanje okolice: Emmine sosede, sodelavke, njeni odrasli otroci in celo prodajalec v lokalni špeceriji postanejo hladni, celo sovražni, Alijevo poreklo in njegov socialni status "gastarbajterja" izzivata njihovo ozko zamejeno pojmovanje človečnosti, prav tako pa jih vznemirja njegova zveza z dvajset let starejšo Emmi. Rainer Werner Fassbinder v znamenitem filmu Vsi drugi se imenujejo Ali (1974) razkriva večplastnost in pretresljivost ljubezenske zgodbe na družbenem robu inv svoji prepoznavni modernistični estetiki prepušča gledalca soočenju z družbenimi stereotipi, ki so še danes – zlasti ob novem valu migracij, ksenofobije in konservativizma – nevralgične točke družbe in posameznika.

*****
Sklop: tekmovalni program
Predstava bo v Kotlovnici Poslovne cone Tezno, raja 2 uri 20 minut z aktivnim odmorom.

Produkcija: SNG Drama Ljubljana
Premieri: 15. in 16. marec 2019, SNG Drama Ljubljana

*****
Naslov izvirnika Angst essen Seele auf
Odrska priredba filma Vsi drugi se imenujejo Ali (Angst essen Seele auf)

Režiser Sebastijan Horvat
Prevajalka iz nemščine Urška Brodar
Prevajalec iz srbščine Jernej Potočan
Avtor priredbe in dramaturg Milan Marković Matthis
Scenograf Igor Vasiljev
Kostumografinja Belinda Radulović
Skladatelj Drago Ivanuša
Oblikovalec svetlobe Aleksandar Čavlek
Lektor Arko
Asistent režiserja Mitja Lovše
Asistent dramaturga Jernej Potočan
Asistentka scenografa Maruša Mali
Asistentka kostumografke Bernarda Popelar Lesjak
Asistentka režiserja (študijsko) Maša Pelko

Zasedba
Emmi Nataša Barbara Gračner
Salem Iztok Drabik Jug
Gospa Ellis; Frieda Barbara Žefran
Eugen; Zdravnik Boris Mihalj/Mitja Lovše
Barbara Eva Jesenovec
Fuad; Bruno Borut Doljšak
Gospa Karges; Hedwig Damjana Černe
Gospod Gruber; Natakar Nik Škrlec/Gregor Podričnik
Katharina; Angermayerjeva; Paula Tamara Avguštin
Krista; Jolanda; Gospa Münchmeyer Saša Mihelčič
Angermayer; Preddelavec Vojko Zidar

*****
O režiserju
Sebastijan Horvat se je rodil v Mariboru leta 1971. Gledališko režijo je študiral pri profesorju Dušanu Jovanoviću na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani in diplomiral leta 1998 z uprizoritvijo Elsinor, avtorsko priredbo Shakespearjevega Hamleta, ki je bila nagrajena z univerzitetno Prešernovo nagrado za režijo. Leta 2007 je prejel nagrado Prešernovega sklada za gledališke režije v zadnjih dveh letih. Je soustanovitelj neodvisnega gledališkega zavoda E.P.I. center, član artivistične skupine "Was ist Maribor?", eden od iniciatorjev platforme "Nova pošta" za novo politično gledališče v produkciji SMG in Maska ter izredni profesor za gledališko režijo na Oddelku za gledališče ljubljanske Akademije za gledališče, radio, film in televizijo. Za režijo uprizoritve Alamut v koprodukciji ljubljanske Drame na "Salzburger Festspiele"leta 2005 prejme Montblanc young directors project award. Kot gostujoči profesor in režiser zadnja štiri leta redno sodeluje z ZHDK (Zürcher Hochschule der Künste).

O producentu
SNG Drama Ljubljana je osrednje dramsko gledališče v Sloveniji z največjim, najprepoznavnejšim in najuglednejšim ansamblom, v katerem je trenutno 43 igralk in igralcev. Na repertoarju ima klasično, sodobno in eksperimentalno gledališko produkcijo.

*****
Predstavi 23. 10. na isti lokaciji sledi pogovor z ustvarjalci.

5. MARIBORSKI UMETNOSTNI SEJEM Art Metropolis 2019

Mednarodni prodajno-promocijski sejem vizualnih umetniških del
MUS-Mariborski umetnostni sejem: ART METROPOLIS 2019 letos praznuje že 5. letnico delovanja. Gre za promocijo številnih priznanih slovenskih umetnikov ter nacionalno uveljavljanje sodobnih slovenskih in tudi mednarodnih vizualnih umetnosti. Ključnega pomena za uveljavitev sodobne umetnosti in z njo tudi prodajnih priložnosti je predvsem prepoznavnost in prisotnost avtorjev na umetnostnem trgu, še posebej domačem, ki je še v razvoju.

Letošnja lokacija ArtMetropolis je v strogem centru Maribora, na Vetrinjski ulici v Salzburškem dvorcu, ki zajema vsaj 500 kvadratov razstaviščnega prostora. Spletno povezavo najdete tukaj https://gradovislovenije.si/project/salzburski-dvor-maribor/

Letošnji sejem umetnin prinaša posebno novost: predstavljali bomo tudi projekt ARTSTORAGE, inovativni model skladiščenja, arhiviranja, digitalizacije in tudi prodaje umetniških del slovenskih umetnic in umetnikov, ki v 21. stoletju tovrstnega specializiranega in posebej njim namenjenega arhivsko-skladiščnega prostora za deponiranje nimajo. Cilj projekta ARTSTORAGE je kreativna povezava med gospodarskim subjektom ter kreativnim in kulturnim sektorjem. Projekt je podprt s strani Ministrstva za kulturo, Center za kreativnost (CZK), Kulturni in kreativni sektor (KKS).

V petih letih so se z nami družili, sodelovali in izmenjavali znanja ter izkušnje raznoliki strokovnjaki iz umetniškega sveta, med njimi kurator Tevž Logar, galerist Dejan Sluga, Breda Kolar Sluga, direktorica Umetnostne galerije Maribor, producent Dejan Pestotnik, kustos in likovni kritik Brane Kovič, galeristka in kustosinja Piera Ravnikar, umetnostna zgodovinarka Polona Lovšin (predstavitev Likovne zbirke Riko) in strokovnjak na področju umetniškega trga, likovni kritik, kurator in pisec, vodja vizualnih umetnosti Matucane 100 v Santiagu de Čile, Paco Barragan.

Na sejmu MUS je sodelovalo tudi več slovenskih galerij in galeristov, poleg že znanih mariborskih galeristov Petra Žule, galerista in založnika Primoža Premzla, galerista Mateja Možeta (M-ART galerija) in Emilja Šarkana (Galerija Hest) – slednji ima svoje galerijske prostore tudi v prestolnici -, pridružile so se nam pa še galerije SLOART – galerija in dražbena hiša, galerija Equrna, Dobra Vaga, Galerija Antikvitete Novak.

Vsako leto k sodelovanju povabimo tudi mnogo uveljavljenih umetnikov in umetnic vseh generacij, s katerimi je mogoče izmenjati izkušnje, znanja ali pa se z njimi le pogovoriti.

Bodite tudi letos priča umetniškemu dogodku, ki skuša v svet umetnosti uvajati svež in predvsem odprt model komunikacije.

Prijazno vabljeni.

PROGRAM MUS: ArtMetropolis
24.–27. oktober 2019, med 10. in 20. uro
Salzburški dvor, Vetrinjska ulica 16, Maribor

ČETRTEK, 24. 10. 2019
10.00 _ Druženje ob zajtrku z umetniki
14.00 _ Okrogla miza: Predstavitev projekta ArtStorage
18.00 _ Uradna otvoritev 5. Mariborskega Umetnostnega Sejma
18.30 _ Umetnost v virtualni resničnosti – Projekt Krog predstavitev
PETEK, 25. 10. 2019
10.00 _ Druženje ob zajtrku z umetniki
11.00 _ Ustvarjanje umetnikov v virtualni resničnosti
12.00 _ Okrogla miza s cenilci umetnosti (sodelujejo Aleksander Bassin, Milena Koren Božiček, Bine Kovačič, Ferdinand Šerbelj, Milena Zlatar in Nada Zoran)
SOBOTA, 26. 10. 2019
10.00 _ Druženje ob zajtrku z umetniki
14.00 – 18.00 _ Ogled dokumentarnih filmov o sodobni umetnosti (natančen program bo objavljen)
NEDELJA, 27. 10. 2019
10.00 _ Druženje ob zajtrku z umetniki
14.00 – 18.00 _ ogled dokumentarnih filmov o sodobni umetnosti

PONEDELJEK, 28. 10. 2019
14.00 _ Pospravljanje z umetniki
17.00 _ Zaključni party z DJem in ples z umetniki
Izvedbo organizirajo: Nina Jeza - umetniški vodja, Jože Slaček - producent, Aleksander Legen - kooproducent in Gabrijela Zgaga.

Razgaljeno je uprizoritev po motivih besedila Jana Fabra z naslovom Napaka sem (Ik been een fout) iz leta 1988. Razgaljeno svojo poetiko konstituira skozi ideološko razočaranje in v plesno-gledališki obliki išče svojo subjektivno resnico, kjer se ponovno sprašuje o vrednosti človeka. V odsotnosti ideologije, ki bi se ji lahko uprli, ni več "pravega" razloga za revolucijo, zato tudi čutimo to grozljivo praznino in hkrati nemoč, da bi se ji uprli, čeravno v nas vre neki tihi, notranji upor. Če potegnemo vzporednice med starajočim se telesom in razkrajanjem družbe, ugotovimo, da gre za podobne anomalije. Rosana Hribar v uprizoritvi Razgaljeno skupaj s soustvarjalci, igralcem in gibalcem Vitom Weisom ter plesalkami Kristino Aleksovo, Nežo Blažič, Tino Habun in Katjo Kolarič, ne preizprašuje le vrednosti, sposobnosti in tudi (o)mej(e)nosti človeškega telesa, marveč poskuša ponovno ovrednotiti samega človeka v luči njegove nemoči in ujetosti v razkrajajoči se družbeni sistem.

*****
Sklop: spremljevalni program
Produkcija: Flota Ljubljana in Flota Murska Sobota v koprodukciji s Plesnim teatrom Ljubljana in Zavodom ORLANDINA

Plesno-gledališka predstava bo v Lutkovnem gledališču Maribor, traja 55 minut in nima odmora.
Premiera: 13. december 2018, Plesni teater Ljubljana

*****
Koreografka in avtorica idejne zasnove Rosana Hribar
Soustvarjalci in izvajalci Rosana Hribar, Vito Weis, Kristina Aleksova, Tina Habun, Neža Blažič, Katja Kolarič
Izbrani teksti v predstavi Antonin Artaud, Jan Fabre
Avtorski teksti po motivih besedila Jana Fabra Napaka sem, ki so jih napisali Vito Weis in Rosana Hribar
Vizualni in glasbeni izbor v predstavi Rosana Hribar
DJ Kristina Aleksova
Oblikovalec svetlobe Danilo Pečar
Izvedba projekcije Manca Vukelič
Izvedba kostumov Tea Mazaj

*****
O avtorici
Rosana Hribar je bila štipendistka DanceWEB Europe Scholarship Programme residencyza mlade profesionalne plesalce na Dunaju, diplomirala na Akademiji za ples v Ljubljani in magistrirala iz umetnosti giba na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, smer Umetnost giba. V zadnjih dveh desetletjih je kot plesalka in koreografinja sodelovala s skoraj vsemi najpomembnejšimi slovenskimi koreografi in gledališkimi režiserji ter sodobno plesnimi in baletnimi skupinami doma in v tujini. Za avtorsko delo je prejela Trdinovo nagrado mestne občine Novo mesto 2008 za pomembnejše trajne uspehe na področju sodobne plesne umetnosti, najvišjo nagrado za izjemne umetniške dosežke mesta Ljubljane, Župančičevo nagrado 2011 ter najvišjo državno nagrado, Nagrado Prešernovega sklada 2015.V zadnjih letih še posebej izstopajo serije trans-žanrskega pas de deuxa, ki so gostovale širom sveta. Zanje je večkrat prejela nagrade na priznanih mednarodnih plesnih tekmovanjih in domači platformi Gibanica. Serije duetov so tudi trikratni prejemnik nagrade Povodni mož za najboljšo predstavo leta in plesni film 10 let, ki je med drugim tudi dobitnik nagrade Vesna za najboljši kratki film na festivalu slovenskega filma. Trenutno deluje kot docentka in vodja katedre za sodobni ples na AMEU – Akademiji za ples v Ljubljani.

O producentu
Flota je neprofitni zavod, ki ga je leta 2001 ustanovil plesalec in koreograf Matjaž Farič. Flota producira sodobnoplesne predstave številnih uveljavljenih umetnikov in predstave mlajše generacije ustvarjalcev ter organizira festival Front@ sodobnega plesa s sedežem v Murski Soboti, s čimer pomembno prispeva k decentralizaciji sodobnega plesa v Sloveniji.

Potovanje družine S. skozi 20. stoletje ni kranjska različica Stotih let samote, ampak napol dokumentarna pripoved o rodu spod Stola, od koder je izhajala tudi Prešernova mati Mina. O rodu, ki ni hotel biti pasiven opazovalec zgodovine, ampak je skušal postati njen sooblikovalec, čeprav je nosil s seboj temno senco dvoma o življenju in iskal odrešitve pod praznim nebom, v smrti.

Zbor ženskih likov, od pesnice Vide Jerajeve do hčera revolucionarjev, narodnih herojev, odraščajočih konec petdesetih in v začetku šestdesetih let minulega stoletja, ozemljuje moške like, živeče bolj v območju idej kot njihovih uresničitev. Tako kot je za žensko rojstvo otroka radost, je njegova smrt nedoumljiva sila, sla po življenju, po boju, po zmagi.

Ko se stoletje dopolni in Slovenci dobimo samostojno državo, se zgodovina v enem samem avgustovskem popoldnevu kot na vrtiljaku zavrti, živi in mrtvi zaplešejo v neobveznem nedeljskem klepetu ...

*****
Sklop: tekmovalni program
Predstava bo v Stari dvorani SNG Maribor, traja 3 ure 35 minut in ima en odmor.

Produkcija: SNG Drama Ljubljana
Premiera: 8. december 2018, SNG Drama Ljubljana

*****
Režiser Ivica Buljan
Umetniški svetovalec Robert Waltl
Dramaturginja Mojca Krajnc
Avtor razstave Kapital 2018 IRWIN
Kostumografka Ana Savić Gecan
Skladatelj Mitja Vrhovnik Smrekar
Oblikovalca svetlobe in videa sonda57 in Toni Soprano Meneglejte
Lektor Arko
Asistent režiserja Luka Marcen
Asistentka kostumografke Sara Smrajc Žnidarčič

Zasedba
Anton Santini (1845–1929) Janez Škof
Katarina (1850–1919), njegova druga žena Veronika Drolc
Anton Santini ml. (1875–1892), njun sin Gal Oblak
Ivan Santini (1851–1936), Antonov brat, kanonik Saša Tabaković
Vida Vovk (1875–1932), učiteljica v Zasipu in pesnica Nina Valič
Ivo Santini (1882–1923), Antonov in Katarinin sin Klemen Janežič
Marija (1885–1958), rojena Entor, njegova žena Pia Zemljič
Vladimir (1908–1988), ilegalno ime Ivo, njun sin Aljaž Jovanović
Armela (1907–1987), njuna hči Maša Derganc
Bogdan (1912–1939), njun sin Andraž Harauer
Vida (1913–1993), njuna hči Sabina Kogovšek
Leon Okrožnik (1905–1942?), Armelin zaročenec, pozneje mož Nik Škrlec
Egidij Matič (1911–2002), Vidin zaročenec, pozneje mož Martin Mlakar
Tatjana (1939–1989), hči Bogdana Santinija in Mete Štraus Lana Bučevec
Tili (1936) Nika Vidic
Mira (1915–2007), ilegalno ime Vlasta Barbara Cerar
Alojz (1908–1942), ilegalno ime Štefan, njen mož Žan Brelih Hatunić
Nasta (1941), njuna hči Julija Klavžar
Vlasta (1946), hči Mire – Vlaste in Vladimirja – Iva Lara Fortuna
Ivo (1948), sin Mire – Vlaste in Vladimirja – Iva Luka Bokšan
Nastja (1941–1991), Armelina in Leonova hči Saša Pavlin Stošić
Pesnik, Hauptman Sterngrüber, Zasliševalec Marko Mandić

*****
O režiserju
Na zagrebški univerzi je študiral politične vede, nato francoski jezik in književnost ter primerjalno književnost. Nekaj časa je delal kot novinar in se z gledališčem srečal ob pisanju kritik za časopis Slobodna Dalmacija. Sprva v Franciji in nato v Sloveniji je začel pri uprizoritvah sodelovati kot dramaturg, leta 1995 je začel režirati. Kot režiser ustvarja v različnih evropskih državah, s svojimi uprizoritvami pa je gostoval na priznanih festivalih po svetu in prejel številne mednarodne nagrade. Deluje tudi kot umetniški vodja, direktor festivalov, urednik, prevajalec, predavatelj in prirejevalec besedil. Med letoma 1998 in 2002 je bil ravnatelj Drame Hrvaškega narodnega gledališča v Splitu, leta 1999 pa je skupaj z Robertom Waltlom v Ljubljani ustanovil Mini teater. Od leta 2014 je ravnatelj Drame Hrvaškega narodnega gledališča v Zagrebu.

O producentu
SNG Drama Ljubljana je osrednje dramsko gledališče v Sloveniji z največjim, najprepoznavnejšim in najuglednejšim ansamblom, v katerem je trenutno 43 igralk in igralcev. Na repertoarju ima klasično, sodobno in eksperimentalno gledališko produkcijo.

*****
Predstavi sledi pogovor z ustvarjalci v Medetaži SNG Maribor.

CLOCKWORK (rock – Germany)
LAST STOP (rock - Slovenia)

Links:

CLOCKWORK
Facebook: https://www.facebook.com/clockwork.rockmusic/
Youtube: https://www.youtube.com/watch?v=O1uQzyY-f-M&fbclid=IwAR3dZELXtQGWgpZpR-gcIjIfwJYiN1nCSLd72fYJKb_RX3d7CsILrlSIGmQ

LAST STOP
FAcebook: https://www.facebook.com/Last-Stop-519525141904811/

Narava zahteva žrtev. Skupnost organizira žrtvovanje. Žrtev je naivno čist in brezkompromisno predan posameznik, ki je pripravljen odplesati v smrt za dobrobit skupnosti. Žrtvovanje je mnogokrat povezano z manipulacijo. Prav tako je lutka mnogokrat prispodoba manipulacije. V omenjenem se zlivata dva fragmenta razmišljanja, ki vodita do uprizarjanja Posvetitve pomladi z lutkami. Gre za gibalni izziv, ki zajema razumevanje gibanja kot prispodobo za preživetje in gre za veliko več kot le za manipulacijo. Gre za vprašanje, koliko življenja zmoremo vdahniti nečemu, kar bomo kmalu žrtvovali.

Lutkovni balet je nastal na glasbo ruskega skladatelja Igorja Stravinskega, ki je eno najbolj kontroverznih skladb v zgodovini glasbene umetnosti napisal v začetku 20. stoletja. Danes se zdi skoraj neverjetno, da je ta priljubljena in cenjena skladba ob premieri v Parizu doživela škandal, da je bila koreografija Vaclava Nižinskega ocenjena kot katastrofalna, glasba pa nerazumljena.

*****
Sklop: spremljevalni program
Predstava bo na Tribuni na Velikem odru SNG Maribor, traja 45 minut in nima odmora.

Produkcija Lutkovno gledališče Ljubljana.
Premiera: 21. 3. 2019, Lutkovno gledališče Ljubljana

*****
Režiser Matjaž Farič
Avtor glasbe Igor Stravinski
Avtorica likovne podobe Barbara Stupica
Dramaturginji Staša Prah, Nika Švab
Oblikovalec svetlobe Andrej Hajdinjak
Avtor video projekcij Jure Lavrin
Vodja predstave in oblikovalec zvoka Luka Bernetič
Oblikovalec svetlobe Kristjan Vidner
Scenski tehnik Klemen Sašek
Izdelava lutk, scene in kostumov Zoran Srdić, Iztok Bobić, Polona Černe, Zala Kalan, Sandra Birjukov, Marjeta Valjavec, Hana Juta Kozar, Michelle Wren, Špela Ulaga, Zlatko Djogić, Lara Mastnak, Mark Nikolič, Ana Johana Scholten, Rok Hrovatin, Anja Vasiljević, Petra Koželj, Eva Trampuš, Katarina Tadina, Helene Koch, Uroš Mehle s. p., Vladson

Zasedba
Voranc Boh, Jan Bučar, Lovro Finžgar, Klemen Janežič k. g., Iztok Lužar, Matevž Müller, Dušan Teropšič k. g.

SYNTAPIENS::IZ /Reka, Reka/ je gledališki dogodek, ki je v celoti posvečen impresivnemu umetniškem opusu Ive Zupančič, prejemnici Borštnikovega prstana, ki je leta 1962 premierno odigrala vlogo Reke v krstni izvedbi Otroka Reke dramatika in pesnika Daneta Zajcav režiji Tarasa Kermaunerja. Projekt Reka, Reka spada v vesolje petdesetletne gledališče predstave Noordung::1995-2045, ki se ukvarja z usodo gledališča po tem ko se ta umetnost po modernizmu v 20. stoletju odpove mimetičnemu, figuralnemu, pripovednemu in je usmerjena v abstrakcijo.

*****
Sklop: tekmovalni program
Predstava bo v Umetnostni galeriji Maribor (UGM), traja 1 uro 10 minut in nima odmora.

Produkcija: Zavod Delak
Premiera: 19. 12. 2018, Osmo/za

*****
Režiser Dragan Živadinov
Lektura Špela Kopitar
Kostumografka in scenografka Dunja Zupančič
Avtor digitalne konstrukcije Miha Turšič
Avtor glasbe in oblikovalec zvoka Dario Seraval
Oblikovalec svetlobe Janez Kocjan
3D tisk Luka Frelih
Tehnični vodja Anže Rogelja

Zasedba
Iva Zupančič Miranda Trnjanin
Pesnik Dane Zajc Borut Veselko
Dramatik Dane Zajc Marko Mlačnik
Tujec Davor Janjić

*****
O avtorju
Dragan Živadinov je študiral na UL AGRFT in sredi 80. let soustanovil eksperimentalne projekte (Gledališče sester Scipion Nasice, Rdeči pilot, Kozmokinetični kabinet Noordung). Bil je soustanovitelj umetniškega gibanja Neue Slowenische Kunst. Ukvarja se z gledališčem na medmrežju in z zgodovinsko-estetskimi prispevki sodeluje v Centru za raziskave scenskih umetnosti Delak. Je utemeljitelj retrogardističnega postopka v gledališču, zagovarja načela umetnostnih avantgard 20. stoletja (futurizem, konstruktivizem, konceptualizem). Prestal je selekcijo za kozmonavta.

O producentu
Zavod DELAK je produkcijski center za raziskavo scenskih umetnosti. Njegova osrednja dejavnost je produciranje postgravitacijske umetnosti.

*****
Prvi predstavi na isti lokaciji sledi pogovor z ustvarjalci (ob 19.45).