Komično-fantazijska pustolovščina za otroke

Odlični angleško-irski satirik Jonathan Swift (1667–1745) je pred več kot tristo leti ustvaril lik vedoželjnega Guliverja, ki ga je poslal na fantazijsko popotovanje v svet pritlikavih liliputancev, k velikanom, na lebdeči otok raztresenih znanstvenikov in nazadnje v idilično kraljestvo modrih konj. Guliver se je v teh svetovih zapletal v razburljive popotniško-raziskovalne avanture, polne domišljijskih preobratov in presenečenj.
V uprizoritvi otroci ne bodo samo gledalci, ampak bodo skupaj z Guliverjem skozi ples in igro pluli v fantazijske in oddaljene svetove.

Zasedba
Guliver - Matevž Biber
Prebivalka Lagada, konj Sivec - Mojca Simonič
Sin cesarja, služabnik na Laputu, prebivalec Lagada, konj Rjavec - Ivica Knez

Režija Matjaž Farič

Dramaturginja Staša Bračič, priredba besedila ustvarjalci uprizoritve, kostumografinja Suzana Rengeo, likovna zasnova in animacija Matjaž Farič in Fi produkcija – Jure Lavrin, Martin Rozman, Gregor Kitek, scenografija, koreografija, izbor glasbe Matjaž Farič, lektor Janez Bostič, oblikovalka maske Mirjana Djordjević.

Kot že vrsto let, bomo člani Potapljaškega Društva Maribor simbolično obdarili otroke na nabrežju Drave, saj jim bodo potapljači - dobri možje iz Drave prinesli darove kar iz reke Drave.
Predvidoma jih bo treba klicati, da pridejo iz Drave, pričakujemo jih lahko okoli 16 30 - 16 45.
Tako smo prireditev poimenovali Dobri možje iz Drave obdarijo otroke, saj si glede na svoje delo v in na Dravi to predstavljamo kot smiselen zaključek leta.
Vabljeni.
Poskrbeli bomo za topel čaj.
Sledi druženje v kompresariatu.

Zgodbe, ki so se nekoč žalostno končale, lahko dobijo srečen konec … Kot tista, o mladeniču Nicolasu, ki ga je Mišja kraljica zaradi nehvaležne princese Pirlipat začarala v Hrestača. Kling klang, odbije polnoč! Bo prijazni Klari uspelo vrniti mu človeško podobo?

V zgodbi E. T. A. Hoffmana se mojstrsko prepletata groteskni in domišljijski svet, s tankočutno in ironično opisano realnostjo malomeščanskega vsakdana, ki jih v predstavi obogati glasba iz baleta mojstra Čajkovskega.

Priredba knjige E. T. A. Hoffmanna in režija: Alice Čop, scenografija in sorežija: Kajetan Čop, izdelava lutk: družina Čop, odlomke iz baleta P. I. Čajkovskega priredil: Zmago Štih, glasbena produkcija: Gorazd Planko, izvedba: Diana in Iza Štih (flavti), Ana Novak (violina)

◊ Lutkovno gledališče Velenje, Vanja Kretič, Mitja Švener, Noemi Čop in Borut Ring

• PROGRAM FESTIVALA VILINSKO MESTO 2018: https://www.vetrinjski-dvor.si/dogodki/

• VEČ O FESTIVALU VILINSKO MESTO: https://www.vetrinjski-dvor.si/vilinsko-mesto/

• LOKACIJA: Vetrinjski dvor - Vilinski oder

• VSTOPNINE NI!

• ORGANIZATOR: Narodni dom Maribor

V času, ko po cestah divjata zima in mraz vas vabimo v topel objem Urban Gardna na pred- novoletni pesniški večer. V tandemu se bosta s svojo poezijo predstavila Petra Bauman in Tom Veber. Poskrbljeno bo tudi za glasbo, pijačo in prigrizke.

Petra Bauman bo letos po desetih letih izdala svojo drugo pesniško zbirko Paradiž. V njej govori o ljubezni, minljivosti in smrti. Poezija je zanjo jezik, ki daje glas in podobo najtišjemu in neizrekljivemu, hkrati pa se kot nekaj izvirnega poraja med samim pisanjem. Doslej se je s svojimi pesmimi predstavila v Mariboru, Ljubljani, v Trstu, v Sarajevu, v Gradcu, Varaždinu, na Pagu in v Krapini. Leta 2013 je bila s pesmijo Brez naslova uvrščena v finalni izbor prireditve Vitez poezije, leta 2016 se je s pesmijo Tri zlata jabolka uvrstila v polfinale iste prireditve. Piše poezijo in kratko prozo, deluje kot moderatorka prireditev, igralka in sodeluje pri fotografskih projektih.

Tom Veber , katerega umetniško ustvarjanje obsega polja igre, petja in literarne dejavnosti se v preteklem času prvenstveno posveča le tej. Poezijo objavlja v osrednjih literarnih revijah Dialogi, Poetikon, Literatura in Apokalipsa, sodeluje na pesniških Slamih in gostuje po Sloveniji s pesniško monodramo Realizem je rezerviran za klovne. Je regionalni nominiranec za literarni natečaj Urška 2017 in zmagovalec Pesniške olimpijade 2018. V sklopu festivala Slovenski dnevi knjige je organiziral prvi LGBT literarni večer v Mariboru z naslovom Mlada slovenska lezbična in gejevska literatura z gostjo Suzano Tratnik. Naslednje leto marca izide njegov pesniški prvenec Do tu sega gozd pri založbi Literarna hiša Maribor.

Kdor še ni doživel glasbe, polne strasti, dramatičnosti in melanholije, ki seže naravnost do srca, ta je prikrajšan za te užitke. Za nekatere je emocionalna, simpatična, pozitivna, topla, vedno sveža in nikoli staromodna glasba; spet jo drugi vidijo kot samosvojo prepoznavno drugačno, konceptualno, raziskovalno, sporočilno, celo alternativno glasbo. Vsi pa jo doživljamo kot sodobno etno glasbo, ki je narejena iskreno in dopadljivo. Vse to daje in pričara Klezmer glasba, ki je pisana in bogata kot je sama zgodovina judovskega ljudstva, ki je tisočletja preživel na begu, da bi ohranil svojo nebeško nadarjenost in izročilo prednikov.
Vse to nam pričara akustična skupina KONTRA-KVARTET v sestavi :
VESNA ČOBAL (violina)
DANIJEL MARINIČ (harmonika)
PETAR MARIĆ (kitara)
BRANKO SMRTNIK (kontrabas).
Čeprav člani mariborskega KONTRA-KVARTETA nimajo judovskih korenin prisegajo na klezmer, tradicionalno glasbo. Vsaka pesem ima svojo zgodbo in v njej je moč slišati vse, kar je povezano z judovsko kulturo.

7 € - vstopnina

V Maribor, v sklopu FAK - Festivala alternativne kulture, kot spremljevalni program Vilinskega mesta, prihaja Kukla!

//
КУКЛА je samooklicani slovanski gangsta geisha pop band transformer, glasbeni projekt Kukle Kesherović.

КУКЛА prenaša boje znotraj sebe v boj s svetom z glasbo o orožju in ljubezni. Njen pop zvok zajema sodobno smer mladih
kulturnega zahoda, ki se upirajo spolnem determinizmu, a hkrati ohranja specifično slovansko introspekcijo in fatalizem. V njeni glasbi zaznamo jasno stilistično spogledovanje tako s srbskimi divami Miloševićeve ere kot z R&B boginjami Bushove ZDA in vplive ljudske glasbe z Balkana.

Na odru КУКЛА spusti orožje na tla, obogati svoj
specifičen zvok z vizualijami in ponudi srce na
pladnju.

//
LOKACIJA: Vetrinjski dvor.

VSTOPNICE: Prostovoljni prispevek - kulturni evro.

ORGANIZATOR: FAK - Festival alternativne kulture, Narodni dom Maribor, Vilinsko mesto in Zavod Mars.

KAO-DELAVNICI ZA ZAČETNIKE, kreativce (in radovedneže) v kulturi, ki želijo vedeti, kako se pišejo "toti razpisi".

Kao-teoretični del: 27.12. ob 11. uri v prostorih Mestnega mladinskega sveta Maribor, Trg revolucije 9 (pri sladoledarju Lastovka pri Starem mostu).
Kao-praktični del: 28.12. ob 17. uri v prostorih društva Duh časa, Pekarna (ko prideš v Pekarno: mimo rampe, prvi kompleks na levi, čez železna vrata z rešetkami in levo gor po stopnicah).

Se zavedamo, da vsako leto v zadnji tretjini leta doživljamo mariborski kulturni boom? Z množico dogodkov iz različnih umetniških področij, od koncertov, predstav, razstav, festivalov. V prvi tretjini leta pa imamo mariborsko vsesplošno kulturno mrtvilo. Zakaj je temu tako? Povezano je z - razpisi za področje kulture.
- Kolko denarja občina daje za kulturne projekte? (Malo.)
- Kolko folka se sploh prijavi? (Veliko.)
- Kdo odloča, komu gre denar? (Strokovne komisije.)
- Če je odobren projekt, kdaj dobimo denar? (Odvisno. Čim prej ga zahtevate, tem prej ga dobite.)
- Kaj pomenijo "lastna sredstva", če pa jih nimamo? (Bomo povedali.)
- Če pa so nam dali ful manj, kot smo zaprosili, kaj pa zdaj? (Več možnih odgovorov.)
- Nič nam niso dali, mi smo pa že nekaj pripravljali, kaj pa zdaj? (Več možnih odgovorov.)
- ...
O krčenju sredstev za področje kulture (kljub občinskim zavezam o povečanju sredstev!), o skenslanih razpisih, o skenslanih pogodbah, birokratskih zahtevah, o luknjah v birokratskem sistemu, o birokratskih vojnah in "papirju, ki prenese vse" VS. "prijaznim besedam, ki najdejo prijazno mesto" VS. "jebe lud zbunjenog"-postopkih.

Kulture ne delamo zaradi denarja, ni pogojena z denarjem, še manj pa z znanjem papirologije. Delamo jo zaradi sebe in za druge. Iz sebičnih razlogov - ker nas bogati in nas dela boljše ljudi. A kot pravi cenjeni producentski kolega: "Denar ni motivator. Gre pa lažje, če ga imaš."

Zagrizimo SKUPAJ v kislo jabolko totih papirjev.

Kao-delavnici pripravlja in izvaja Tanja Cvitko, kao-kulturna producentka z dobrih 13 let izkušenj pridobivanja javnih sredstev.
("Kaj te so javna sredstva?" Bomo povedali.)

Nič ni za plačat. Priite.

Po Osvetljeni poti Lumine, ki razsvetljuje prelepe trge našega mesta, se podamo z vilinko Majo in drugimi vilinkami in vilinci, ki so pomagali prižigati luči. Dobimo se pri fontani na Slomškovem trgu, da ob interaktivni svetlobni gugalnici portugalskega tandema Colectivo Nora spustimo na plan otroško razigranost, skozi oboke – poklon avtohtonemu slovenskemu živalskemu in rastlinskemu svetu s pridihom italijanske tradicije – umetnice Marie Angele pa se sprehodimo mimo Stolnice do spokojnega Rotovškega trga. Tam se skrijemo v veliko kocko Vlaste Čobal Sedmak, ki našo pozornost usmeri na spregledane, a prelepe kotičke trga, in si v zapredku svetlobe kaj lepega zaželimo. Želja polno drevo avtorice Lucy Barker, Ko zasijemo, pa nas že nestrpno pričakuje na Židovskem trgu, kjer se od Osvetljene poti poslovimo – do naslednjič.

Naj nas Lumina razsvetli, razkrije pogled na skrite niše, odpre drugačen pogled na hiše in ljudi, ki jih srečujemo – naj se želja zgodi!
_____
● VEČ O FESTIVALU: https://www.vetrinjski-dvor.si/vilinsko-mesto/

● ZAČETNA LOKACIJA: Slomškov trg - fontana

● ORGANIZATOR: Društvo Hiša! v sodelovanju z Narodnim domom Maribor

Ulična predstava, ki izgleda retro in daje občutek sodobnosti hkrati. Čaplinovski lik s klobukom in sprehajalno palico zabava svoje občinstvo z številnimi gegi, nato pa jih očara z lahkotnim žongliranjem in nežno magijo. Ne govori, vendar ga razumete. Ne poznate ga, ampak deluje domače. Hodi po vrvi, izvaja akrobacije na svoji lestvi in rola svojo kristalno kroglo po svojem telesu. Cel je stajliš in spedenan in vešče manipulira svojo sprehajalno palico in svoj klobuk. Pol ure klovnenja brez besed bo zabavalo gledalce vseh starosti. Pa še zastonj banana bo…

Izvajalec: Andrej Tomše (SLO)

____

● VEČ O FESTIVALU: https://www.vetrinjski-dvor.si/vilinsko-mesto/

● LOKACIJA: Židovski trg

● ORGANIZATOR: Društvo Hiša! v sodelovanju z Narodnim domom Maribor

Zgodba o moči prijateljstva, solidarnosti in verovanja v sanje, v kateri si dva vagabunda po naključnem srečanju nenadoma delita isti prostor in življenje, v dobrem in slabem. Je tudi zgodba o dveh klovnih in njunem življenju na robu družbe.
Vagor in Bellavita pripovedujeta svojo zgodbo brez besed, v maniri situacijske komike in nepričakovane uporabe vrste različnih rekvizitov.

Izvajalec: Dromocósmicas (GR, BR)
Spletna stran: http://dromocosmicas.com/el/shows/vagor-bellavita/
____

● VEČ O FESTIVALU: https://www.vetrinjski-dvor.si/vilinsko-mesto/

● LOKACIJA: Židovski trg

● ORGANIZATOR: Društvo Hiša! v sodelovanju z Narodnim domom Maribor

Tokrat vam v Gustafu predstavljamo tri avtorske filme mariborske produkcije.

FANTEK IN BABA

Prvi je scenaristični prvenec mlade ilustratorke in scenaristke Nuše Štiglic, ki je na osnovi lastnega istoimenskega stripa izdelala scenarij za kratki igrani filmi, pod katerega se je režijsko podpisal Rudi Uran. K projektu je režiser poleg že uveljavljenih ustvarjalcev Alenke Cilenšek, Viktorja Megliča, Mateje Naberšnik in Davida Vezjaka povabil še mlajše ustvarjalce, snemalko Majo Modrinjak, tonsko mojstrico Saro Ritonija, Luko Hrvatina ter enkratnega petletnega Ehigieja Bora. Pri tem sta mu s svojimi izkušnjami pomagali tudi izkušena izvršna producentka Mateja Naberšnik ter organizatorka na filmu Gordana Kosanič.

Film o trenutku, ko se srečata fantek – utelešenje različnih stereotipov in baba – čistilka v pelcmantlu, polna predsodkov, ki ne premore niti kančka sočutja do "drugačnega". Ko se baba znajde v zagati, kjer ji lahko pomaga le fantek, mora pristati v nenavadno kupčijo. V zameno za njegovo pomoč, mu ponudi svojo. To se je globoko dotakne in v njej prebudi sočutje. Ob ponovnem srečanju z drugačnostjo pa se baba vrne k starim vzorcem, saj ni zmožna genreralizirati svoje izkušnje.

DRAGIŠA MODRINJAK - MOJSTER FOTOGRAFIJE

Dokumentarec o Dragiši Modrinjaku, priznanem pokojnem mariborskem mojstru in ljubitelju fotografije, pa je filmski poklon njegove hčerke, izvrstne fotografinje in snemalke Maje Modrinjak. Dokumentarec nam predstavi Dragišo kot drugačnega, izvirnega fotografa, ki je s svojimi fotografijamo za vedno vtisnil foto pečat svojemu mestu.

KRVNA BRATA

Film Kristijana Robiča. Aktualna tematika ni za vse mlade in starejše, ki (še) ne razumejo, da je življenje včasih kruto in nepravično. Kratki triler film je bil narejen za Grossmannov festival fantastičnega filma in vina 2017 za Malo delavnico groze in zmagal!

Zlatko Kaučič: GOSPOSVETSKI BLOK 5
MMC KIBLA, četrtek, 27. 12. 2018, ob 20. uri
Glasbeni cikel JUTRI 2018

Naš najvidnejši in svetovno uveljavljeni tolkalec in bobnar, Prešernov nagrajenec Zlatko Kaučič, ki letošnje leto proslavlja 40 let glasbenega delovanja, se bo v Multimedijskem centru KIBLA, v četrtek, 27. decembra 2018, ob 20. uri, predstavil s SOLO projektom GOSPOSVETSKI BLOK 5, ki je posvečen njegovemu učenju mariborskih glasbenikov v času, ko je hodil učit na delavnice v Maribor.

Svoje jubilejno leto Zlatko Kaučič obeležuje s številnimi dogodki, koncerti in diskografskimi izidi. Med slednjimi bo nemara posebna izdaja omenjeni "CD Box" Diversity, ki je svojevrsten vpogled v različne zasedbe našega glasbenika. Čeprav se je na svoji ustvarjalni poti pečal z mnogimi glasbeniki, ki spadajo v sam vrh svetovne glasbene scene, povezoval kontinente in vzporedno prirejal tudi koncerte v svojem okolju Goriških Brd, kjer živi in dela, je Zlatko Kaučič svojo diskografsko pot začel prav s solo albumom *Round Trip* (1994; podnaslovljen je "Music For Drums and Percussion" in leta 2011 objavljen še na vinilu), kasneje pa je objavil še solo albuma *Pav* (2005) in *Emigranti* (2011).

Ob vseh raznoterih, komornih in orkestralnih zasedbah, sodelovanjih in vpletanju poezije v svojo glasbo, so njegovi samostojni nastopi še vedno tisto najbolj primarno, elementarno in povsem kaučičevsko in vedno navdihujoče, raziskovalno in subtilno bistvo njegovega muziciranja. Tako slišimo samo njega in dojamemo širok diapazon njegovih glasbenih pristopov, strukturiranosti skladb in navdihujočega muziciranja. "Gre za enega najboljših in najzanimivejših solov na talnih bobnih in doma narejenih inštrumentih, kar sem jih kadar koli slišal …" je o njegovem delu zapisal priznani poljski kritik Maciej Lewenstein (je tudi priznan zgodovinar jazza in avtor Polish Jazz Recordings and Beyond, 2014) in dodal, da na njem naš muzičist povezuje "zunajzemeljske zvoke električnih citer z bobnanjem, ki ne prihaja s planeta Zemlje".

Zlatko je eden praporščakov inventivnih glasbenih izrazov. Njegov nemirni ustvarjalni duh se napaja iz nenehnega iskanja, igranja in stalnega eksperimentiranja z instrumenti, glasbenimi strukturami in formami ter povezovanja različnih pristopov k muziciranju, spajanju različnega in večnemu raziskovanju. Zato tako na njegovih ploščah kot koncertih vedno slišimo nekaj novega in si rečemo, da je to pač Zlatko. Na koncertih, ki so tudi mali spektakli, ko ne samo slišimo, ampak tudi vidimo njegovo tolkalsko-bobnarsko vznesenost, ki se poigrava z vsem, kar mu pride pod roki, od nekakšnega glasbenega dadaizma do sodobnih glasb ne glede na žanrske opredelitve, a sprehodi nas skozi prehode med vsemi kanoni, ki jih poimenujemo jazz, rock, sodobna resna glasba, improvizirana glasba, avantgardna glasba, svetovna glasba, etno glasba in tudi ljudsko izročilo odzvanjajo v njegovih zvočnih poligonih.

Koncerti Zlatka Kaučiča niso samo dogodki, ampak postanejo dogodivščine, ko ga gledamo, kako telovadi med svojimi instrumenti, iz njih spravlja zvoke in jih zaobjema v celovite skladbe. Napolni nas z obilnimi dozami spontanega navdiha, ko se spravi tudi na običajne, gospodinjske in druge vsakodnevne predmete, tudi najdene na licu mesta in uporabi igrače v sestavljanju svoje simfonije, v katere orkestru so pač edini instrumenti tolkala. Oziroma vse tisto, kar zveni.

Zlatko Kaučič se je rodil leta 1953 v Postojni. V svoji glasbeni karieri se že od samega začetka ukvarja z uglasbljevanjem poezije oziroma s prepletanjem poezije in glasbe. Uglasbil je poezijo Federica Garcíe Lorce, Alojza Gradnika in drugih. Že vrsto let ga navdihujeta življenje in delo Srečka Kosovela, ki mu je skupaj z Barbaro Korun posvetil album Vibrato tišine. Leta 2011 je za svoje delo prejel nagrado Prešernovega sklada.

Splet: http://www.kaucic-zk.si/discography.htm

Vljudno vabljeni, da se pridružite tej dogodivščini in prisostvujete edinemu solo nastopu Zlatka Kaučiča letos v Mariboru, ob izteku njegovega jubileja, 40. obletnice ustvarjanja in 65. rojstnega dne, v četrtek, 27. decembra 2018, ob 20. uri, v MMC KIBLA, Ulica kneza Koclja 9, in v novo leto vstopite z nepozabno glasbeno izkušnjo.

Vabljeni.

VSTOPNINE NI!

Glasbeni cikel JUTRI je del programa Društva za sodobno umetnost X-OP.

Info:
Peter-Tomaz.Dobrila@x-op.eu