Oddelek za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Mariboru in Galerija Media Nox od srede, 13. januarja 2020, naprej vabita k ogledu spletne razstave Poplava modrin pod površino kože, ki so jo ob 70. jubileju slikarke in profesorice Anke Krašna v sklopu predmeta Praktično usposabljanje in projekta Mladi kustos Mladinskega kulturnega centra Maribor pripravile študentke tretjega letnika dodiplomskega študija umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru.
Slikarska dela Anke Krašna so izbrana po ključu modre barve, ki je precej pogosta v njenem opusu in ima veliko simbolnih pomenov. Ogled razstave tako ne bo zanimiv le za naključnega spletnega obiskovalca, marveč tudi za tiste, ki umetnico in njena dela že poznajo.
Razstava je nastala v sodelovanju Oddelka za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Mariboru ter Galerije Media Nox (MKC Maribor). Pripravilo jo je sedem študentk 3. letnika dodiplomskega študija umetnostne zgodovine v sklopu Praktičnega predmeta in že tradicionalnega projekta Mladi kustos Galerije Media Nox, ki je namenjen prenosu teoretičnih znanj v prakso in mladim omogoča praktično pripravo umetniške razstave.
Razstava bo na spletni strani Galerije Media Nox dostopna od srede, 13. januarja 2021, od 16. ure na povezavi www.medianox.org/razstave#/anka-krasna

Mlade kuratorke:
Annemarie Gomzi,
Sara Nuša Golob Grabner,
Žana Plejić,
Rebeka Tašič,
Nika Vreča,
Klara Zadravec,
Pia Žula.

TEMA RAZSTAVE: MODRINE
Skupno vsem izbranim slikam je prevladovanje modre barve na platnu. Za takšno rdečo nit so se mlade kustosinje odločili predvsem zaradi ekstenzivnosti (simbolnih) pomenov, ki jih ta barva prinaša s seboj. In preko tega je uspela vsaka študentka najti svojo idejo in pot, ki jo je zasledovala skozi pripravo razstave. V modrini te razstave se v današnjem času najde marsikdo, pa naj bo to kot žalovanje, odtujenost od sveta, nemir v duši ali skozi kritiko današnje družbe, morda pri nekaterih spokojnost ali pa spoznanje samih sebe. V prejšnjem letu nas je mnogo stvari ločevalo ali odtujilo, skušajmo se na novo povezati v modrem.

Spletna sobotna ustvarjalnica / A-B-S-T-R-A-K-T-N-A umetnost
Zoom
sobota, 23. januar 2020, 10.00-11.30
vodita: Brigita Strnad, muzejska svetovalka in Urša Rotman, pedagoginja
Huda mravljica iz UGM si vedno malce lomi jezik, ko izgovarja: A-B-S-T-R-A-K-T-N-A umetnost. Tudi vas bomo preizkusili. Kaj je abstraktna umetnost, vam bomo predstavili na tokratni virtualni ustvarjalnici – najprej s predstavitvijo likovnih umetnin iz Zbirke UGM in nato še s slikarsko likovno nalogo.
Za ustvarjalnico potrebujete: različne barvne papirje, škarje, lepilo, risalni list ali karton formata po želji – lahko si izberete zelo velik ali čisto majhen papir ali karton. Dostop do spletne ustvarjalnice najdete tukaj.

Matej Čepin
Naslednji dan
25. - 30. 1. 2020

Vljudno vabljeni v prostor za umetnost KiBela, ki ponovno odpira svoja vrata! Od ponedeljka, 25. januarja do sobote, 30. januarja, bo na ogled razstava Mateja Čepina z naslovom Naslednji dan. Razstava bo odprta od ponedeljka do petka od 10. do 18. ure, v soboto pa od 10. do 14. ure. Da bomo lahko ponovno varno uživali v ogledu razstav in drugih kulturnih dogodkov, vas prosimo, da ob obisku upoštevate priporočila NIJZ.

"Matej Čepin je v prvi vrsti slikar, ki ga zanima zgodba in njena gradnja v slikovni prostor. Ta je načeloma le en filmski okvir, eno okno v svet, vendar ob nizanju kolažnih komponent dosega dimenzijo filmske ali sanjske zgodbe. Njegova dela vsebujejo direktne ali zabrisane na mračno romantični del slikarstva, na film-noir, začetke uporabe fotografije, na bizarno črno kroniko in na eklatantne zgodbe iz resničnosti, zapisane v zgodovinsko kolektivno podzavest; še posebej nekateri odmevi iz slikarstva in aspiracije slikarske umetnosti v fotografiji in filmu." (Aleksandra Kostič)

Katalog razstave: https://tinyurl.com/y4ks7dnp

Matej Čepin, rojen 1977 v Celju, se je doslej predstavil na številnih samostojnih (KiBela, MMC KIBLA, Maribor, Prečudoviti vrtovi gospe R., 2015, Galerija Murska Sobota, Kje smo zdaj, 2016, Likovni salon Celje, Para-Noir, 2016, Miheličeva galerija Ptuj, Sove niso kar se zde, 2015, Galerija Alkatraz Ljubljana, Lep dan, mar ne, 2013, Galerija Plevnik-Kronkowska, La Notte, 2015, Kvartirna hiša Celje, Zima, 2015, in Vrnitev, 2019, St Anna am Aigen (Avstrija), Kralj v rumenem, 2015 in drugih) in skupinskih razstavah (Mestna galerija Piran, Galerija Murska Sobota, Center sodobnih umetnosti Celje, Slovenj Gradec, Koroška galerija likovnih umetnosti, MIG 21 / KIBLA PORTAL, Maribor, Pogledu 8 v Lamutovem Likovnem salonu v Kostanjevici na Krki in druge). Za svoje ustvarjalno delo je prejel več nagrad in priznanj, med drugim drugo nagrado na 4. bienalu slik malega formata v Ljutomeru leta 2006 in leta 2009 veliko nagrado na slikarski prireditvi Ex-tempore v Piranu. Leta 2013 je prejel Grand prix mednarodnega slikarskega Ex-tempora v Piranu. Bil je štirikrat nominiran za Grand prix (2008, 2009, 2013 in 2016). Živi in dela v Celju.

V torek, 26. januarja 2021, vas ob 12. uri vabimo na virtualno otvoritev razstave “Kliči me po imenu” slovenske fotografinje Jasmine Vidmar.
Dogodek poteka v okviru projekta “Šoa – spominjajmo se 2021”, ki ga med 18. in 27. januarjem pripravlja Center judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor. Umetniški projekt “Kliči me po imenu” naslavlja kompleksna vprašanja stereotipizacije mladih Rominj in Romov ter posledice za identiteto mladih, ki so na tovrstne načine označeni in obravnavani v širši družbi.
Etnična pripadnost mladih Rominj in Romov je pogosto tisti vseobsegajoči znak, ki prekrije vse ostale. Pogledi prepredeni s predsodki in stereotipi spregledajo njihovo individualnost, raznolikost in sposobnosti; nižajo jim samopodobo in v njih samih prepogosto ustvarjajo prepričanje, da so priložnosti, namenjene njim, omejene. Predsodki se materializirajo v diskriminaciji ter v socialni, kulturni in materialni prikrajšanosti, ki še dodatno zamejuje možnosti, da gradijo sebi lastno in zaželeno prihodnost. Razstava mladim dekletom in fantom prepušča glas, da pripovedujejo o svojih sanjah, hrepenenjih in željah.
Prva Epekina razstava v letu 2021 in prva po tem, ko smo izgubili galerijski prostor na Koroški ulici 8, kjer smo več let ob minimalni podpori pripravljali vrhunske kulturne dogodke, bo izvedena v hodnikih stanovanjskega bloka na Preradovičevi ulici 17, kjer biva velik del mariborske romske skupnosti. Slednje na eni strani predstavlja odziv na omejitve obiska kulturnih dogodkov zaradi ukrepov omejevanja širjenja SARS-CoV-2, na drugi strani pa odziv na neugodno politiko podpore organizacijam na področju kulture v Mestni občini Maribor in na tendenco njihovega odrinjanja na družbeni rob.
Dogodek sta omogočila:
Evropski socialni sklad
Javni medobčinski stanovanjski sklad Maribor

Vljudno vabljeni na ogled razstave fotografij Zdenka Frangeža - KRATKE ZGODBE.
Zdenko Frangež se s fotografijo ukvarja že več kot štirinajst let. V svojih začetkih se je posvečal ulični fotografiji (Street Photography). Zanjo pravi, da je potrebno le opazovanje in pripravljenost na ujetost pravega trenutka, ki pa ga lahko najdemo že na domačem pragu. Glede motivike so ga že od vseh začetkov na potovanjih bolj zanimali ljudje, njihove interakcije in življenjski utrip mesta, kot arhitektura ali drugi turistični motivi. Smiselno je bilo torej pričakovati, da bodo njegov fotografski opus zapolnili ljudje, kar pa se je preusmerilo v fotografiranje modelov in kasneje v bolj specifično zvrst, akt fotografijo.
V svoji fotografski karieri je pripravil že šest samostojnih razstav, dve od teh sta bili posvečeni ulični, preostale pa akt fotografiji. Vsako leto sodeluje na raznolikih skupinskih razstavah doma, in v zadnjem času v tujini. Zadnja štiri leta je član Fotokluba Maribor, v letu 2019 je na pregledni razstavi Fotokluba z naslovom Minimalizem prejel tudi nagrado.
Več informacij: Zdenko Frangež – kratke zgodbe

Virtualno odprtje likovne razstave
Eden najpomembnejših slovenskih likovnih ustvarjalcev na področju slikarstva in grafike Bogdan Borčić je leta 2014 po naročilu Muzeja spominskega obeležja Koncentracijskega taborišča Dachau izdelal grafično mapo In principio erat Dachau.
Vljudno vas vabimo na virtualno odprtje razstave Bogdana Borčića z naslovom In principio erat Dachau. Virtualno odprtje bo v četrtek, 28. januarja 2021, ob 18. uri. Spremljali ga boste lahko tukaj in na naši Facebook strani.
In principio erat Dachau je Bogdan Boričić ustvaril kot serijo osmih grafik v sedmih odtisih. Na tokratni razstavi v Sinagogi Maribor predstavljamo celotno grafično mapo, ki jo hranijo v Grafičnem kabinetu Bogdana Borčića v Galeriji Božidar Jakac Kostanjevica na Krki. Ob grafikah je razstavljenih tudi nekaj avtorjevih pripravljalnih risb za omenjene grafike in risba »Dachau« iz leta 1993.
Umetnika in njegovo delo bosta predstavila Kristina T. Simončič, kustosinja Galerije Božidar Jakac Kostanjevica na Krki, ter likovni kritik in kustos Mario Berdič Codella, ki je bil obenem pobudnik organizacije gostovanja razstave Borčićevih del v Sinagogi Maribor. Na virtualnem odprtju bo gledalce nagovoril tudi Boris Hajdinjak, direktor Sinagoge Maribor.
Dogodek organiziramo v sklopu projekta Šoa – spominjajmo se 2021, ki sta ga podprla Mestna občina Maribor in Veleposlaništvo Države Izrael.

PREDMET RAZPISA
Predmet razpisa je izbira kulturnih projektov (v nadaljevanju: projekti) mariborskih nevladnih in drugih zasebnih organizacij in samozaposlenih na področju kulture, ki bodo izvedeni v letu 2021 na območju Mestne občine Maribor oz. v primeru gostovanja projekta v tujini in jih bo sofinancirala Mestna občina Maribor. Dejavnosti in dogodki s področja izobraževanja, vključno z izobraževanjem o dejavnostih na področju kulture (delavnice, seminarji, razne šole ipd.), osrednji in spremljevalni programi ob podelitvah nagrad ter proslavljanju obletnic, obeležitvah praznikov, drugih dogodkov in podobno, niso predmet tega razpisa. Razpis se nanaša na naslednja področja ustvarjanja in posredovanja javnih kulturnih dobrin: - uprizoritvene umetnosti, - glasbene umetnosti, - vizualne umetnosti, - intermedijske umetnosti, - knjiga, - kulturna dediščina, - film in avdiovizualne dejavnosti.
NAČIN ODDAJE
Vloga - Vloga je le v elektronski obliki. Na vstopni strani vloge se najprej registrirajte. Izpolnjeno vlogo natisnite in oddajte s prilogami v zaprti kuverti, skladno z razpisno dokumentacijo. Kontaktna oseba za tehnične informacije v zvezi z elektronsko prijavo je gospodarska družba POSITIVA REŠITVE, informacijske tehnologije, d.o.o. (tel. številka 01 6203-313 v času poteka javnega razpisa vsak delovni dan med 9.00 in 16.00 uro, e-pošta: tomaz.zorc@positiva.si).
V kolikor želite osebno oddati vlogo v vložišče, se je potrebno predhodno najaviti na mestna.obcina@maribor.si
VEČ INFORMACIJ IN PRILOGE: https://www.maribor.si/povezava.aspx?pid=18621
Rok:5.3.2021
Kontaktna oseba:Nina Marovt (tel. 02/2201- 416, e-pošta: nina.marovt@maribor.si) ali Martina Kositer (tel 02/2201- 470, e-pošta: martina.kositer@maribor.si)

Samosvoja in provokativna Saša Bezjak tokrat v UGM Šopu predstavlja Vezenke, serijo vezenih risb na tekstilu manjšega formata.
Saša Bezjak / Vezenke
UGM Šop, Strossmayerjeva 6

Spletna otvoritev: petek, 29. januar 2021, 12.00
Facebook (posnetek)
Razstava bo na ogled: 29. januar 2021–14. marec 2021
torek-nedelja: 10.00-18.00
Kustosinja: Breda Kolar Sluga
Po izobrazbi slikarka in kiparka je, kot pravi sama, svojo pot utrla prav skozi risbo, ki je nastajala impulzivno in v velikih količinah. Od leta 2005 je pričela črto raziskovati tudi s pomočjo vezene niti. Nit, ki predira podlago, je postala poligon za premišljevanje o likovnih elementih, barvi, prostoru in potezi, hkrati pa tudi o socialnem prostoru tistih, ki tokrat niti vlečejo – ženskah. Za njeno ustvarjanje je bistveno iskanje prvinskosti, hkrati pa tudi nenehno grajenje odnosov med ljudmi. V 15 letih je nastala obsežna in izjemno odmevna serija Vezenin velikih formatov, ki jih avtorica obeša neposredno na stene ali v prostor. Motivno so najbolj odmevni Poljubi, kjer sta dva obraza povezana na svojstven način. Avtorico pa nezmotljivo prepoznamo po njeni pripovedni neposrednosti.
Razstavljena dela povezujejo več serij, ki večinoma nastajajo kot plod sodelovanja med umetnico in njeno mamo. Najprej na tkanini nastane risba, nato vezenina. Skupaj pa preizkušata barvo niti, gostoto in tempo vezene poteze, učinke različnih risarskih podlag ter materialnost reciklaže historičnih prtičkov. Motivno so ti prtički blizu vezeninam velikih formatov. Nekoliko drugačni so trakci z vezenimi refreni: »Po srcu sem punkerca, rockerca in hardcorovka. To je glasba, ki me žene že 35 let. Na dopustu sem vrtela glasbo in prepisovala naslove skladb. 2016 sva s projektom vezenja začeli tudi s prijateljico in ti trakci so delo njenih rok.«
»Umetnost ljubim, ker mi najprej omogoča spoznavanje same sebe in zatem komunikacijo z občinstvom in odzive. Zaradi umetnosti mi prihajajo na pot ljudje, ki me presenečajo s svojo bitjo. V delih, ki nastajajo, sem ves čas iskrena in odkrita, ker je to edino, kar znam.« Odlična priložnost, da svoje bližnje razveselite s pravim darilom.

Saša Bezjak (rojena leta 1971 v Mariboru) je leta 1999 pod mentorstvom profesorja kiparstva Darka Golije diplomirala iz likovne pedagogike na Pedagoški fakulteti v Mariboru, leta 2001 pa pod mentorstvom profesoric Metke Krašovec in dr. Nadje Zgonik iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Tam je zaključila tudi magistrski študij kiparstva pri profesorju Luju Vodopivcu. Od leta 2002 je samozaposlena v kulturi. Leta 2013 ji je Univerza v Mariboru podelila naziv strokovne sodelavke za predmetno področje specialne didaktike. Že desetletje kot mentorica pripravlja likovne delavnice za mladino in odrasle. Ukvarja se z risbo, sliko, kipom, vezenino, likovnimi akcijami in poučevanjem. Predstavila se je na 70 skupinskih in 56 samostojnih razstavah. Od leta 2006 živi in ustvarja v Gornji Radgoni.

“
Praesent id libero id metus varius consectetur ac eget diam. Nulla felis nunc, consequat laoreet lacus id.
— Claire C.
Instagram (v živo) + Facebook (posnetek)
petek, 5. februar 2021, 11.00
Vodi: Simona Vidmar, kustosinja UGM
Pridružite se nam v tednu kulturnega praznovanja, ko bom s kratkimi vodstvi v živo na družbenih omrežjih odštevali do Prešernovega dne. Popeljali vas bomo po slikah, risbah, grafikah, kipih in drugih umetninah, ki krasijo Umetnostno galerijo Maribor. Vsak dan bomo predstavili eno umetnico ali enega umetnika z razstave 100+. Virtualno kulturno druženje pa bomo zaključili s raznolikim virtualnim dogajanjem ob Prešernovem dnevu.
Nikolaj Pirnat je svojega sošolca Nandeta Vidmarja upodobil, ko sta skupaj študirala na Zagrebški akademiji. Oba sta bila kasneje internirana v Italijansko taborišče in oba sta se pridružila partizanom, vendar sta njuni življenjski zgodbi zelo različni. Izvedeli bomo, kaj se skriva za markantno podobo mladega slikarja.

“
Praesent id libero id metus varius consectetur ac eget diam. Nulla felis nunc, consequat laoreet lacus id.
— Claire C.
Instagram (v živo) + Facebook (posnetek)
petek, 5. februar 2021, 11.00
Vodi: Simona Vidmar, kustosinja UGM
Pridružite se nam v tednu kulturnega praznovanja, ko bom s kratkimi vodstvi v živo na družbenih omrežjih odštevali do Prešernovega dne. Popeljali vas bomo po slikah, risbah, grafikah, kipih in drugih umetninah, ki krasijo Umetnostno galerijo Maribor. Vsak dan bomo predstavili eno umetnico ali enega umetnika z razstave 100+. Virtualno kulturno druženje pa bomo zaključili s raznolikim virtualnim dogajanjem ob Prešernovem dnevu.
Nikolaj Pirnat je svojega sošolca Nandeta Vidmarja upodobil, ko sta skupaj študirala na Zagrebški akademiji. Oba sta bila kasneje internirana v Italijansko taborišče in oba sta se pridružila partizanom, vendar sta njuni življenjski zgodbi zelo različni. Izvedeli bomo, kaj se skriva za markantno podobo mladega slikarja.