Odprtje razstave MOČVIRJE Alje Piry in Mateje Kavčič Vljudno vabljeni na odprtje razstave MOČVIRJE Mateje Kavčič in Alje Piry, ki bo v petek, 11. oktobra 2024, ob 19. uri v prostoru za umetnost KiBela. Umetnici bo predstavila kuratorka mag. Mojca Štuhec. Umetniški dialog Mateje Kavčič in Alje Piry v svojem bistvu izhaja iz globokega spoštovanja do narave in osebne izkušnje sobivanja z rastlinskim svetom, prevedenim v umetniški jezik. Ta posredno zavrača paradigmo antropocentrizma, poziva k širjenju zavedanja o odgovornem soustvarjanju odnosov in kritizira rabo načel nenehnega spreminjanja normativov za ohranjanje kakovosti naravnih virov. Slikarkama je blizu poetična premisa ekologa, ornitologa, esejista in pesnika Iztoka Geistra (1945), ki v knjigi O zaupanju v naravo (2022) pojasnjuje, da bi naj naš odnos do narave temeljil na spoštovanju živih bitij, se prilagajal njihovim spremembam in ne nasprotno.

UGM se pridružuje Dnevu Maribora in spominu na generala in pesnika Rudolfa Maistra z razstavo originalnih ilustracij Ejti Štih za knjigo Rudolf in Vojko, ki je izšla pri Založbi Pivec. Zgodba govori o Rudolfu in njegovem konju Vojku, glavnih junakih podviga, ki se je dogajal 23. novembra 1918 zgodaj zjutraj, ko je vojska generala Maistra razorožila zeleno gardo, ki so jo na Štajerskem vzpostavili Nemci. Ejti Štih je ilustracije izdelala v mešani tehniki. Uporabila je kombinacijo pokrivnih barv, voščenih pastelov in ponekod tudi kolaža. Prizor je najprej naslikala, nato pa je s praskanjem vnesla risbo. S tem je dosegla likovno razgibanost in večplastnost. Za slikarstvo Ejti Štih so značilne močne barve, figuralne teme, vpletanje aktualnih dogodkov in kritičnost do struktur moči in oblasti. Zanimajo jo zgodbe običajnih ljudi, vpetih v realnost tega sveta, ki jih podaja z naklonjenostjo in čustveno doživetostjo. Kustosinja: Andreja Borin Knjiga avtoric Katarine Mahnič in Alenke Juvan ima nenavaden naslov: Rudolf in Vojko: ali kako je Maister v 47 minutah ubranil slovenski Maribor.

Razstava je prva predstavitev ustvarjalnega opusa in delovanja Viktorja Cotiča nasploh in je tudi prva v nizu raziskovalnih razstav, posvečenih posebnostim likovne umetnosti v Mariboru v obdobju med prvo in drugo svetovno vojno. Z raziskovalno razstavo v UGM Kabinetu predstavljamo primorca Viktorja Cotiča (1885–1955), ki se je v Maribor preselil konec leta 1919. V razburljivem obdobju po koncu prve svetovne vojne, ko je mesto gradilo svojo slovensko identiteto, je bil eden ključnih organizatorjev likovnega življenja. Z Maistrovo podporo je že leta 1920 priredil I. umetnostno razstavo ter ustanovil Umetniški klub Grohar, prvo organizacijo, ki je povezovala likovne umetnike v našem mestu. Bil je vsestranska osebnost: prominenten profesor, slikar, ilustrator in scenograf. Viktor Cotič si deli usodo z mnogimi posamezniki iz generacije, ki je v času Avstro-Ogrske službovala v različnih krajih, tudi v Zadru, in po vojni zaradi naraščajočega fašizma nadaljevala svojo profesionalno pot v Mariboru. Naše mesto je Cotič zapustil leta 1933, kmalu je skoraj povsem opustil slikarstvo in se posvetil ribištvu. kustosinja: Breda Kolar Sluga, muzejska svetovalka

Razstava razkriva zgodbo Line, ki je nenadoma postala kolateralna škoda in posredna žrtev medvrstniškega nasilja, ter se preizprašuje, kakšen vpliv je imelo to na njeno življenje. Zgodba ni le osebna, saj nagovarja pomembnost odpiranja dialoga in ozaveščanja javnosti o resnosti problematike, posledicah za širšo skupnost in prevzemanja odgovornosti celotne družbe. Avtorica: Lina Razstava je nastala v sodelovanju z Društvom Trafika in Rajzefibrom ter s podporo Medicinskega centra Sanus Statera, Zavoda Kinetika, Plesne šole Sebastian, NIJZ s programom #to sem jaz, MIRA, Safe.si, Jerneja Žumerja in Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani.

Na promenadi Mestnega parka bo v novembru na ogled razstava črno-belih fotografij Matjaža Wenzla z naslovom Men Face Down , kjer boste sledili znanim mariborskim likom srednje generacije iz sveta umetnosti in kulture, v suspenzu. Umetnik Matjaž Wenzel v seriji fotografij Men Face Down na tla pozicionira ležeča moška telesa, obdana z naravnim ali grajenim okoljem. Portret ležeče figure, postavljene v eksterier, telo, obrnjeno z obrazom navzdol, je popolno nasprotje običajne stoječe ali sedeče poze. Tovrstna poza v gledalcu vzbuja občutek nelagodja, občutek, da je nekaj narobe, in namiguje na nesrečo, otopelost in celo minljivost življenja. Serija portretira moške umetnike-avtorje srednjih let iz Maribora, generacijo, ki je doživela korenite spremembe v vrednotah in družbenem ustroju, odraščala s humanizmom in dozorevala v svetu pragmatičnega materializma. Predstavitev javnih osebnosti s kontrastnega zornega kota, kot ga narekuje tržna praksa, je zasnovana tako v smislu likovnega vidika upodobitve ležeče figure, kakor tudi v spremnem besedilu, ki temelji na intimnih pogovorih s portretiranci. Iskrenost in naslavljanje najpogosteje prezrtih in zamolčanih tem je nekaj, kar vzpostavlja nove dialoge in smeri razmišljanja. Ležeči položaj je tako punctum, moteč element, stanje, ki deluje kot apel, klic in opozorilo. Razlage so večplastne.