Vabljeni na razstavo Stojana Graufa v UGM Studiu!
Stojan Grauf (1958, Maribor) je 1983 diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, smer slikarstvo pri prof. Gustavu Gnamušu. Stojan Grauf, slikar srednje generacije, je tesno povezan z Mariborom, kjer živi in ustvarja.

Vabljeni na razstavo Polone Petek v UGM Šopu!
Polona Petek v svojih delih zavestno sledi tehniki preslikave fotografij in ustvarja slikarske albume. Motivi njenih velikih olj na platnu so družinske »razglednice« in vedute bližnje okolice, zamrznjeni trenutki, ki jih avtorica kot tiha opazovalka spremlja, beleži in interpretira.
Avtoričin pogled in perspektiva na upodobljene osebe, dogodke, situacije je največkrat introvertiran pogled od zadaj na barvno pestro dogajanje v centru vidnega polja. Umetnico zanima prav ta trenutek, ki ga zadrži na fotografiji, v njegovih prostorskih, barvnih in psiholoških relacijah med objekti in človeškimi liki oziroma med nevidnim opazovalcem in naravo.

Odprtje likovne razstave: 22. 4. 2021, 18:00-19:00
Na razstavi v Sinagogi Maribor bo razstavljen izbor likovnih del slikarja in pravičnika med narodi Romana Ericha Petscheta iz zbirk Pokrajinskega muzeja Kočevje in društva Gottscheer Gedenkstätte. Predstavljena dela so motivno posvečena Petschetovemu rodnemu Kočevju in Kočevski. Kustos razstave je Mihael Petrovič ml.

Nature morte je serija kolažev, ki jih je Miran Mišo Hochstätter ustvaril pred skoraj pol stoletja. Po svoje preroška dela so tako zaradi tehnične izvedbe kot zaradi izrazne moči izjemno pomembna za zgodovino fotografije na Slovenskem, a jih je mogoče postaviti tudi na širši zemljevid svetovnega dogajanja tistega časa. Avtor se z njimi »uvršča med prve moderne ekološke aktiviste« (Vasja Nagy).

V UGM Kabinetu predstavljamo tri serije: Ljudje in drevesa umirajo skupaj, Nature morte in Dež bo, letala nizko letajo, ki so bile razstavljene pod naslovom razstave Nature morte (20. maja – 1. junija 1975) v Malem salonu Rotovž kmalu po fotografovem končanem študiju v Münchnu. O seriji je fotograf na zloženki zapisal: »Nisem strokovnjak za ekološka vprašanja, v začetku sem celo mislil, da malo pretiravajo s temi kampanjami in govorjenjem o ›zaščiti naravnega okolja‹, a sedaj, ko sem se tako neposredno srečal s tem problemom, vem, da imajo prekleto prav!«

Otvoritveni pogovor bo vodila Breda Kolar Sluga, kustosinja razstave in Miran Mišo Hochstätter

Razstava je del spremljevalnega programa EKO 8, Mednarodnega trienala umetnost in okolje / Pismo za prihodnost.

V učna centra za obrambno usposabljanje TO v Pekrah pri Mariboru in na Igu pri Ljubljani je 15. maja 1991 prispela prva generacija nabornikov Teritorialne obrambe Republike Slovenije.
23. maja 1991 so teritorialci v neposredni bližini 710. učnega centra TO v Pekrah nekaj pred 8. uro zjutraj zajeli dva izvidnika JLA in ju privedli v učni center. Čez pol ure so ju izpustili.
Ko je poveljnik 31. korpusa JLA generalmajor Mićo Delić izvedel, da so teritorialci zajeli dva njegova vojaka, je zagrozil, da bo nad center v Pekrah poslal tanke in ga razrušil.

Obkolitev 710. učnega centra TO sta vodila častnika vojaške varnostne službe podpolkovnika Milan Stevilović in Ratko Katalina. Od načelnika centra majorja Andreja Kocbeka sta zahtevala izročitev enote, ki je zjutraj zajela pripadnika JLA, in varnostnega častnika Franca Pulka, ki je bil nedolgo pred tem še varnostni starešina JLA, ter predajo nabornikov in naborniške dokumentacije.

Posebna enota mariborske milice je na cesti proti učnemu centru postavila kordon, ki je Mariborčanom preprečeval dostop do centra. Okoli 16.30 je prispela pred učni center delegacija Skupščine občine Maribor, da bi posredovala med sprtima stranema.
Na sedežu Skupščine občine Maribor so se ob 19. uri začela pogajanja med delegacijama TO in JLA. Ob 19.20 so predstavniki armade pogovore prekinili.
Ob 1.15 so se na sedežu občine ponovno pričela pogajanja. Armadno stran je vodil generalmajor Mićo Delić. V slovenski delegaciji, ki jo je vodil namestnik republiškega sekretarja za ljudsko obrambo Miran Bogataj, je bil tudi poveljnik Vzhodnoštajerske pokrajine podpolkovnik Vladimir Miloševič. Med pogajanji je generalmajor Mićo Delić zaprosil za kozarec vode, kar je bil dogovorjeni znak za ugrabitev. Ob 1.45 so v sobo vdrli armadni specialci ter ugrabili Vladimirja Miloševiča in njegovega spremljevalca Milka Ozmeca.
Po vesti o ugrabitvi so v 710. učnem centru TO v Pekrah pričakovali vdor armadnih sil. Ob 2. uri in 15 minut so pred učnim centrom zabrneli motorji oklepnih vozil. Napetost v centru je dosegla vrhunec, toda enota JLA se je nato z oklepniki pričela vračati v vojašnico.
Jutranja novica, da je armada ponoči ugrabila Vladimirja Miloševiča in ga prepeljala v vojašnico vojvode Mišića, je razburila Mariborčane. Pričeli so se zbirati pred vojašnico. Slovenska stran je dostop do nje blokirala s težkimi kamioni. Podpolkovnika Vladimirja Miloševiča je armadna stran iz pripora izpustila še isti dan ob 16.30, a so skupine ljudi protest pred vojašnico nadaljevale tudi po izpustitvi. Okoli 19. ure je oklepnik JLA do smrti povozil 52-letnega Josefa Šimčika.

Obuditev trienala bo potekala na nekonvencionalni lokaciji nekdanje Mariborske tekstilne tovarne MTT. EKO 8 napoveduje živahno in razvejano dogajanje, ki nas s 25 projekti priznanih mednarodnih in domačih umetnikov, vodstvi, pogovori, sprehodi, festivalom, vključevanjem lokalnih akterjev in institucij ter glasbenimi dogodki čakajo na fascinantni lokaciji spečega velikana ob Dravi.

Vstopite v 360° zvočno izkušnjo gejzirja sredi Islandije! Podajte se na pot po reki Mississippi v ladji iz odpadnih kosov! Odkrijte zelene gozdičke, ki poganjajo sredi urbanih središč! Naj vas vase posrkajo 3D duhovi mariborske industrije! Spoznajte izzivalna umetniška dela svetovno znanih umetniških imen!

EKO 8 z razstavo Pismo za prihodnost bo največji dogodek v Mariboru to poletje!

S kupljeno vstopnico lahko brezplačno obiščete tudi Umetnostno galerijo Maribor. EKO 8 je odprt vsak dan od ponedeljka do sobote med 11.00 in 19.00.

Vabljeni, da se pridružite pestremu dogajanju ob Dravi!

Na razstavi v Sinagogi Maribor predstavljamo Romana Ericha Petscheta kot umetnika in človeka z veliko začetnico.
Roman Erich Petsche se je rodil leta 1907 v Kočevju v družini kočevskih Nemcev. Po prvi svetovni vojni se je družina izselila v Avstrijo. Petsche je na dunajski Akademiji upodabljajočih umetnosti pridobil naziv »magister artium«, pozneje je vrsto let poučeval umetnostno in tehnično vzgojo. Leta 1944 je bil kot vojak Wehrmachta nameščen v Novem Sadu, tam pa se je odvila ena najpomembnejših zgodb njegovega življenja: pred holokavstom je rešil judovski deklici Evo in Miro Tibor, za to pogumno dejanje pa mu je Yad Vashem leta 1982 podelil priznanje pravičnika med narodi.
Razstavljena likovna dela so iz zbirk graškega združenja Gottscheer Gedenkstätte in Pokrajinskega muzeja Kočevje. Na virtualnem odprtju je umetnika in njegovo delo predstavil pobudnik razstave Mihael Petrovič ml., gledalce pa je nagovorila tudi Vesna Jerbič Perko, direktorica Pokrajinskega muzeja Kočevje. Poseben gost odprtja je bil Vladimir Todorović, predstavnik nevladne organizacije Danubius in Judovske skupnosti Novi Sad.
Pripravo gostujoče razstave, ki bo v Sinagogi Maribor na ogled do 31. avgusta 2021, sta podprla Mestna občina Maribor in Veleposlaništvo Države Izrael.

PREDSTAVLJAMO EKO 8 UMETNIŠKE PROJEKTE
Chris Watson, Hverir, Islandija, 2020
8-kanalna prostorska zvočna instalacija, 15 min 43 sek
Hverir (izgovorjava ‘kveriš’) je 8-kanalna prostorska zvočna instalacija, ki poslušalca postavi v dinamično in sovražno okolje nad vulkanskim prelomom tektonskih plošč, ki prečijo Islandijo. Watson zapiše: »Srednjeatlantski hrbet je geološki prelom med tektonskima ploščama, ki razdeljujejo Islandijo med severnoameriško ploščo na zahodu in evrazijsko ploščo na vzhodu. ‘Hverir’ sedi na tej celinski ločnici in občasno oddaja signale iz podzemlja, ki se prebijajo na površje kot tlenje, puhanje, vdihi, brbotanje, vretje, prežanje, zlomi in nas opozarjajo, naj, kljub prizorom polnih čudes, stopamo previdno. Hverir nam v enem samem trenutku razkrije pripoved globin časa, sage o pokrajini v večnem nastajanju, kjer je edino vprašanje - kdaj.«
Chris Watson (r. 1952, Velika Britanija) je glasbenik in snemalec zvoka, ki se že 30 let posveča iskanju in zapisovanju zvokov narave. Je ustanovitveni član vplivne eksperimentalne glasbene skupine iz Sheffielda, Cabaret Voltaire, ki je delovala v 70ih in 80ih letih. Od takrat dalje razvija svoje specifično in zagreto zanimanje za snemanje zvokov divjih živali in habitatov z vsega sveta. Kot neodvisni skladatelj in zvočni zapisovalec Watson ustvarja prostorske zvočne instalacije, ki jih odlikuje intenzivno zaznavanje in prenos prostora. Poznan je tudi po svojih številnih sodelovanjih z Davidom Attenboroughom, s katerim sodeluje od 90-ih let dalje pri ustvarjanju legendarnih dokumentarcev za BBC.

UMETNOST V GALERIJI + UMETNOST V TOVARNI je prava izbira za vse tiste, ki cenijo ustvarjalnost in iščejo nekaj posebnega. Paket je sestavljen iz obiskov dveh med seboj zelo različnih umetniških razstav na dveh zelo različnih lokacijah.
V UGM | Umetnostni galeriji Maribor v središču mesta pri tržnici lahko vso poletje obiščete razstavo 100 + VRHUNCI IZ ZBIRKE UGM in najpomembnejša imena slovenske umetnosti 20. stoletja – slikarja Ivana Kobilca in Zoran Mušič, kipar Slavko Tihec in več kot 100 drugih največjih imen.
Na fascinantnem prizorišču nekdanje Mariborske tekstilne tovarne (MTT) pa doživite najbolj odbito sodobno umetnost v najbolj čudaškem okolju. Razstava PISMO ZA PRIHODNOST povezuje aktualna okoljska vprašanja z najnovejšimi umetniškimi pristopi, od 3D skeniranja do 360° zvočnih izkušenj.
Cena:
3,00 € po osebi
2,00 € za starejše in mlade.
Ponudba vključuje 30 % popust na vse UGM izdelke (npr. publikacije, tote vrečke, razglednice) v muzejski prodajalni Umetnostne galerije Maribor.
Odpiralni čas: UGM I torek-nedelja, 10.00-18.00 + MTT I ponedeljek-sobota, 11.00-19.00
Med obema prizoriščema – Umetnostno galerijo Maribor in industrijsko cono Melje – se lahko sprehodite v 25 minutah.

UMETNOST V GALERIJI + UMETNOST V TOVARNI je prava izbira za vse tiste, ki cenijo ustvarjalnost in iščejo nekaj posebnega. Paket je sestavljen iz obiskov dveh med seboj zelo različnih umetniških razstav na dveh zelo različnih lokacijah.
V UGM | Umetnostni galeriji Maribor v središču mesta pri tržnici lahko vso poletje obiščete razstavo 100 + VRHUNCI IZ ZBIRKE UGM in najpomembnejša imena slovenske umetnosti 20. stoletja – slikarja Ivana Kobilca in Zoran Mušič, kipar Slavko Tihec in več kot 100 drugih največjih imen.
Na fascinantnem prizorišču nekdanje Mariborske tekstilne tovarne (MTT) pa doživite najbolj odbito sodobno umetnost v najbolj čudaškem okolju. Razstava PISMO ZA PRIHODNOST povezuje aktualna okoljska vprašanja z najnovejšimi umetniškimi pristopi, od 3D skeniranja do 360° zvočnih izkušenj.
Cena:
3,00 € po osebi
2,00 € za starejše in mlade.
Ponudba vključuje 30 % popust na vse UGM izdelke (npr. publikacije, tote vrečke, razglednice) v muzejski prodajalni Umetnostne galerije Maribor.
Odpiralni čas: UGM I torek-nedelja, 10.00-18.00 + MTT I ponedeljek-sobota, 11.00-19.00
Med obema prizoriščema – Umetnostno galerijo Maribor in industrijsko cono Melje – se lahko sprehodite v 25 minutah.

Na ogled v GT22 od 29.5. do 23.6. 2021. Vstopnine ni.
Vabljeni k ogledu razstave Simptomi prihodnosti. Razstava v škatli, ki bo na ogled od 29. maja ob 12ih do 23. junija v GT22, Glavni trg 22.
SIMPTOMI PRIHODNOSTI: RAZSTAVA V ŠKATLI (SYMPTOMS OF THE FUTURE: EXHIBITION IN A BOX) izhaja iz publikacije, ki so jo v zadnjem letu kolektivno razvile Dušica Dražić (Out of Sight), Mirjana Dragosavljević (Stereovizija) in Irena Borić in ki vsebuje prispevke Anamarije Batista, Irene Borić, Mirjane Dragosavljević, Dušice Dražić, Maje Hodošček, Petre Mrša, Tanje Šljivar in Nataše Šuković.
Vsebina publikacije ni razstava, lahko pa to vsekakor postane. Je poskus ustvariti okolje, ki bo omogočilo kolektivno razmišljanje in povezovanje. Vztraja pri generiranju situacije, ki vključuje – ali ponuja – prisotnost teles v prostoru skozi stik bodisi s publikacijo bodisi z razstavnim prostorom. Sprejele smo povabilo, vzele tiskana gradiva iz škatle, prenesle dela v obliki video in zvočnih posnetkov ter jih preoblikovale v razstavo.
Publikacija se želi izogniti linearnosti vsevednega narativa, ki naslavlja temo solidarnosti, zato vsebuje prispevke, ki stojijo na ramenih drugih dosežkov, raziskav in umetniških del. Ko se poskuša spopasti s temo solidarnosti, se dotakne širokega nabora idej – vključno s skrbjo, situiranim znanjem ter skupnostjo in krizo – ki se prepletajo skozi prispevke. Povabljene umetnice Dušica Dražić, Petra Mrša in Maja Hodošček razgrnejo različne poglede na potenciale skupnosti. Medtem ko Dušica Dražić oriše fragmente halštatske civilizacije iz bronaste dobe, ko sta bila delo in bogastvo enakomerno porazdeljena, in špekulira o njihovem jeziku, se Maja Hodošček prav tako posveti jeziku kot dejavniku, ki hkrati razdvaja in povezuje, ter poudari pomen kolektivnega procesa učenja. Petra Mrša je razvila specifičen nabor navodil, ki radovedne vabijo k sodelovanju pri aktivnostih, ki terjajo ponovni premislek o tem, kako smo skupaj in kaj se učimo drug od drugega.
Kolektivno prizadevanje je artikulirano tudi v prispevku Mirjane Dragosavljević, Dušice Dražić in Tanje Šljivar – igri, ki se spopada s temo kolektivnega desetletje trajajočega pogozdovanja Jugoslavije. Navdihnjena s tem sodelovanjem Mirjana Dragosavljević predstavi odmev starih in novih referenc, vizualnih in besedilnih, in tako ustvari nov narativ, ki poskuša razodeti proces produkcije znanja in pomena kolektivnega skupnega zunanja, ki izhaja iz družbe za družbo.
Anamarija Batista artikulira gospodarske dimenzije jugoslovanske in post-jugoslovanske družbe, ko piše o ekonomiji daril, deljenja in skupne rabe v zvezi s kolektivom in solidarnostjo v produktivnih in neproduktivnih stanjih. Prispevek Irene Borić deluje kot vezivo med vsemi temi vidiki, saj obiskovalcu/bralcu v razmislek ponuja besede, povezane z vsakim izmed njih.
SIMPTOMI PRIHODNOSTI: RAZSTAVA V ŠKATLI želi aktualizirati nekatere dosežke, dela, misli in dogodke ter pri tem upa, da bo odprla najširša možna obzorja znanja in razumevanja ter tako zapustila pozicijo pasivizacije in jo nadomestila s konstrukcijo nekih novih-starih narativov. Od svojih začetkov je bila umetnost vedno neločljiva spremljevalka družabnosti in ta ideja nas je vodila, ko smo se potopile v knjige, intervjuje, arhive, muzeje in depoje ter odkrivale, kaj nam naša zgodovinska in kulturna dediščina lahko povesta o nas, danes, v tem zgodovinskem kontekstu. Uprle smo se univerzalni zapovedi hiperprodukcije, tako da smo uporabile obstoječe vsebine in raziskave, ki smo jih lahko ovrednotile kot brezčasne. Vanje smo vpisale svoje lastne interpretacije in pomene in ta interakcija je omogočila nove narative, ki jih tu delimo z vami.
SIMPTOMI PRIHODNOSTI: RAZSTAVA V ŠKATLI v galeriji Out of Sight gosti še dva projekta: OBJECTBOOK, začasno knjižnico prestavljene zbirke umetniških knjig, ki so del fonda Mestne knjižnice Zagreb, ter radijsko igro CONSTRUCTED LANDSCAPE.
Publikacija SIMPTOMI PRIHODNOSTI: RAZSTAVA V ŠKATLI so izdale Out of Sight (Antwerpen), Stereovizija (Beograd) in Onomatopee (Eindhoven) maja 2021.