Spekter. 70 let Zbirke UGM

Maribor center / Umetnostna galerija Maribor (Strossmayerjeva 6, Maribor)

Na veliki novi razstavi v Umetnostni galeriji Maribor razpiramo spekter pogledov, pozicij, oblik v umetniških delih iz Zbirke UGM in v umetnosti razstavne dejavnosti same. Otvoritev: petek, 2. februar 2024, 19.002. februar 2024–3. december 2025 Kakor umetniško delo tvorijo številni elementi, ki jih z uporabo veščin in orodij v harmonije spretno kombinirajo in soočajo njihovi avtorji in avtorice, je tudi razstava umetniška forma sama zase, ob snovanju katere veljajo načela, sorodna snovanju umetniškega dela – kjer so umetniška dela sestavni elementi konglomerata celote.  »Le čevlje sodi naj kopitar. Po izobrazbi nisem umetnostni zgodovinar, temveč industrijski oblikovalec, zato sem v vlogi avtorja postavitve primarno posegal po ključih formalizma – barve, teksture in oblike – kriterijih, ki so po definiciji del moje profesionalne domene. Osrednje vodilo pri postavitvi razstave, od izbora do načina predstavitve del, prostorskih intervencij (barve in obloge sten, način okvirjanja in obešanja), je preizpraševanje ideje standarda.« — David Tavčar Umetnostna galerija Maribor v letu, ko praznujemo 70 let, vabi k obisku nove občasne postavitve naše zbirke. Tokratno postavitev je zasnoval oblikovalec David Tavčar, ki je v preteklem letu prečesal Zbirko UGM in iz nje izbral več kot 250 umetnin, ikoničnih, manj znanih ali prvič razstavljenih, ter jih v sedmih sobanah in dveh dvoranah postavil v razgibano avtorsko doživetje. Umetnostna galerija Maribor od leta 1954 domuje v palači na Strossmayerjevi ulici, ki zaradi prostorskih omejitev ne dopušča sočasne stalne postavitve zbirke in velikih občasnih razstav. Ta izziv v galeriji že vrsto let premagujemo tako, da na občasnih postavitvah Zbirke UGM v vedno novih konstelacijah del in načinih predstavitve ponudimo svež premislek o naši zbirki ter zgodovini umetnosti preteklega stoletja v mestu, regiji in Sloveniji. Če je kuratorka Nadja Gnamuš pred desetimi leti na razstavi 60! Panorama zasnovala postavitev zbirke okoli vsebinskih in tematskih sklopov (osebno, umaknjeni subjekt, kulturne krajine in politično), pred štirimi leti pa smo 100+ vrhuncev iz Zbirke UGM postavili v kronološkem in slogovnem zaporedju, se Spekter osredotoča na formalne aspekte vizualne umetnosti: barva, oblika, material, tekstura, kompozicija. Prav tako smo v pričakovanju širitve v nove razstavne prostore na Rotovškem trgu posebno pozornost namenili prostorom našega do sedaj edinega domovanja in z oblikovalskimi konturami izpostavili najbolj značilne in karizmatične poteze palače na Strossmayerjevi. Pod taktirko Davida Tavčarja so prostori Umetnostne galerije Maribor postali prizorišča razstavljalskih eksperimentov in interpretacij zgodovinskih oblik postavitev umetnosti: od salonskega principa, principa bele kocke, do skicoznih postavitev in povsem originalnih novih form. Oblikovalec David Tavčar je prodoren mlad oblikovalec, znan zlasti po oblikovanju tekstila za mednarodne modne hiše in podjetja s tradicijo, interierjih in lastni blagovni znamki. V oblikovanju ga odlikuje sproščena in igriva poteza risbe z roko, smisel za humor in neizčrpen vir referenc na zgodovino umetnosti, obrti in oblikovanja. Tavčar podobe niza v zaporedja in mreže ter tako ustvarja prepoznavne vzorce, ki od bližnjih detajlov do učinka od daleč tvorijo kompleksno in suvereno celoto. Umetnostna galerija Maribor je Tavčarju, kot izrazito svojstvenemu connoisseurju umetnosti, zaupala in podala carte blanche, da s svojim pogledom in uporabo del iz Zbirke UGM splete bogato tapiserijo formalnih umetnostnih asociacij in konverzacij.

Mateja Kavčič in Alja Piry: MOČVIRJE

Maribor center / MMC KIBLA, Ulica kneza Koclja 9, Maribor

Odprtje razstave MOČVIRJE Alje Piry in Mateje Kavčič Vljudno vabljeni na odprtje razstave MOČVIRJE Mateje Kavčič in Alje Piry, ki bo v petek, 11. oktobra 2024, ob 19. uri v prostoru za umetnost KiBela. Umetnici bo predstavila kuratorka mag. Mojca Štuhec. Umetniški dialog Mateje Kavčič in Alje Piry v svojem bistvu izhaja iz globokega spoštovanja do narave in osebne izkušnje sobivanja z rastlinskim svetom, prevedenim v umetniški jezik. Ta posredno zavrača paradigmo antropocentrizma, poziva k širjenju zavedanja o odgovornem soustvarjanju odnosov in kritizira rabo načel nenehnega spreminjanja normativov za ohranjanje kakovosti naravnih virov. Slikarkama je blizu poetična premisa ekologa, ornitologa, esejista in pesnika Iztoka Geistra (1945), ki v knjigi O zaupanju v naravo (2022) pojasnjuje, da bi naj naš odnos do narave temeljil na spoštovanju živih bitij, se prilagajal njihovim spremembam in ne nasprotno.

Otvoritev 30. Mednarodnega festivala računalniške umetnosti – MFRU 2024

Maribor center / Velika kavarna, Glavni trg 1

Mednarodni festival računalniške umetnosti – MFRU, ki ga organizira javni zavod Mladinski kulturni center Maribor (MKC Maribor) letos obeležuje tri desetletja predstavljanja, razvoja in promoviranja vrhunske intermedijske umetnosti.Trideseti MFRU pod krovnim naslovom Prazne police. Postpotrošniške vizije po koncu poslovanja bo med 18. in 27. oktobrom na glavnem prizorišču Velike kavarne na Glavnem trgu v Mariboru ... Read more

30. Mednarodni festival računalniške umetnosti

Velika kavarna

Mednarodni festival računalniške umetnosti30xMFRU: TRI DESETLETJA TEHNOLOŠKIH SKRBI18. - 27. oktober 2024 // Velika kavarna in Kulturni inkubatorTokratna edicija dogodka med 18. – 27. oktobrom 2024 bo obarvana s tridesetletnico festivala in ponovnim premislekom tridesetletja radikalnih sprememb na področju računalništva. Ob tem je pomembno spomniti, da se je internet na lokalnih tleh razširil v javno zavest in uporabi po letih 1994 in 1995, letnici pa sovpadata tudi z razvojem video umetnosti, net art umetnosti in širše novomedijske umetnosti pri nas. Ob koncu devetdesetih let je bilo institucij, iniciativ in drugih platform že ogromno, pionirski festival MFRU pa s svojo peto edicijo že dodobra definiran in vsidran v umetnostni sistem. Eden najstarejših tovrstnih festivalov v Sloveniji je v svoji izjemno pestri zgodovini močno zaznamoval in vplival na formiranje intermedijske umetnosti v našem prostoru, hkrati pa je z vsako edicijo, z različnimi kuratorskimi ekipami in umetniškimi pozicijami vedno znova odpiral nove razmisleke o preteklosti, sedanjosti in prihodnosti tehnologije.

Rudolf Maister v ilustracijah Ejti Štih

Maribor center / UGM Šop, Strossmayerjeva ulica 6

UGM se pridružuje Dnevu Maribora in spominu na generala in pesnika Rudolfa Maistra z razstavo originalnih ilustracij Ejti Štih za knjigo Rudolf in Vojko, ki je izšla pri Založbi Pivec. Zgodba govori o Rudolfu in njegovem konju Vojku, glavnih junakih podviga, ki se je dogajal 23. novembra 1918 zgodaj zjutraj, ko je vojska generala Maistra razorožila zeleno gardo, ki so jo na Štajerskem vzpostavili Nemci. Ejti Štih je ilustracije izdelala v mešani tehniki. Uporabila je kombinacijo pokrivnih barv, voščenih pastelov in ponekod tudi kolaža. Prizor je najprej naslikala, nato pa je s praskanjem vnesla risbo. S tem je dosegla likovno razgibanost in večplastnost. Za slikarstvo Ejti Štih so značilne močne barve, figuralne teme, vpletanje aktualnih dogodkov in kritičnost do struktur moči in oblasti. Zanimajo jo zgodbe običajnih ljudi, vpetih v realnost tega sveta, ki jih podaja z naklonjenostjo in čustveno doživetostjo. Kustosinja: Andreja Borin Knjiga avtoric Katarine Mahnič in Alenke Juvan ima nenavaden naslov: Rudolf in Vojko: ali kako je Maister v 47 minutah ubranil slovenski Maribor.

Viktor Cotič / Primorec v Mariboru

Maribor center / UGM Kabinet, Strossmayerjeva ulica 6

Razstava je prva predstavitev ustvarjalnega opusa in delovanja Viktorja Cotiča nasploh in je tudi prva v nizu raziskovalnih razstav, posvečenih posebnostim likovne umetnosti v Mariboru v obdobju med prvo in drugo svetovno vojno. Z raziskovalno razstavo v UGM Kabinetu predstavljamo primorca Viktorja Cotiča (1885–1955), ki se je v Maribor preselil konec leta 1919. V razburljivem obdobju po koncu prve svetovne vojne, ko je mesto gradilo svojo slovensko identiteto, je bil eden ključnih organizatorjev likovnega življenja. Z Maistrovo podporo je že leta 1920 priredil I. umetnostno razstavo ter ustanovil Umetniški klub Grohar, prvo organizacijo, ki je povezovala likovne umetnike v našem mestu. Bil je vsestranska osebnost: prominenten profesor, slikar, ilustrator in scenograf. Viktor Cotič si deli usodo z mnogimi posamezniki iz generacije, ki je v času Avstro-Ogrske službovala v različnih krajih, tudi v Zadru, in po vojni zaradi naraščajočega fašizma nadaljevala svojo profesionalno pot v Mariboru. Naše mesto je Cotič zapustil leta 1933, kmalu je skoraj povsem opustil slikarstvo in se posvetil ribištvu. kustosinja: Breda Kolar Sluga, muzejska svetovalka

JAZ SEM LINA!

Maribor center / Trafika ob Mestnem parku +1 more

Razstava razkriva zgodbo Line, ki je nenadoma postala kolateralna škoda in posredna žrtev medvrstniškega nasilja, ter se preizprašuje, kakšen vpliv je imelo to na njeno življenje. Zgodba ni le osebna, saj nagovarja pomembnost odpiranja dialoga in ozaveščanja javnosti o resnosti problematike, posledicah za širšo skupnost in prevzemanja odgovornosti celotne družbe. Avtorica: Lina Razstava je nastala v sodelovanju z Društvom Trafika in Rajzefibrom ter s podporo Medicinskega centra Sanus Statera, Zavoda Kinetika, Plesne šole Sebastian, NIJZ s programom #to sem jaz, MIRA, Safe.si, Jerneja Žumerja in Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani.

Matjaž Wenzel / Men Face Down

d774c7f8-0b5b-4290-bb05-d648e638dfd1 +2 more

Na promenadi Mestnega parka bo v novembru na ogled razstava črno-belih fotografij Matjaža Wenzla z naslovom Men Face Down , kjer boste sledili znanim mariborskim likom srednje generacije iz sveta umetnosti in kulture, v suspenzu. Umetnik Matjaž Wenzel v seriji fotografij Men Face Down na tla pozicionira ležeča moška telesa, obdana z naravnim ali grajenim okoljem. Portret ležeče figure, postavljene v eksterier, telo, obrnjeno z obrazom navzdol, je popolno nasprotje običajne stoječe ali sedeče poze. Tovrstna poza v gledalcu vzbuja občutek nelagodja, občutek, da je nekaj narobe, in namiguje na nesrečo, otopelost in celo minljivost življenja. Serija portretira moške umetnike-avtorje srednjih let iz Maribora, generacijo, ki je doživela korenite spremembe v vrednotah in družbenem ustroju, odraščala s humanizmom in dozorevala v svetu pragmatičnega materializma. Predstavitev javnih osebnosti s kontrastnega zornega kota, kot ga narekuje tržna praksa, je zasnovana tako v smislu likovnega vidika upodobitve ležeče figure, kakor tudi v spremnem besedilu, ki temelji na intimnih pogovorih s portretiranci. Iskrenost in naslavljanje najpogosteje prezrtih in zamolčanih tem je nekaj, kar vzpostavlja nove dialoge in smeri razmišljanja. Ležeči položaj je tako punctum, moteč element, stanje, ki deluje kot apel, klic in opozorilo. Razlage so večplastne.

Format C (Dina in Vedran Gligo): Moj hrbet kot most, ki ga lahko prečkaš

Maribor center / Razstavišče Vetrinjski (Vetrinjska ulica 30, Maribor)

Format C (Dina in Vedran Gligo): Moj hrbet kot most, ki ga lahko prečkaš Otvoritev razstave: 15. 11. 2024 ob 19:30 Vetrinjski dvor, Vetrinjska ulica 30, Maribor Vljudno vabljeni na odprtje razstave kolektiva Format C z naslovom Moj hrbet kot most, ki ga lahko prečkaš, ki bo v petek, 15. novembra, ob 19:30 v razstavišču ... Read more

Odprtje skupinske razstave

Maribor center / MMC KIBLA, Ulica kneza Koclja 9, Maribor

Cvetka Hojnik in Taja Frešer: Temna stran emocij Vljudno vabljeni na odprtje skupne razstave Cvetke Hojnik in Taje Frešer Temna stran emocij, ki bo v petek, 15. novembra 2024, ob 19. uri v prostoru za umetnost KiBela. Ob tem se bo kot del projekta zgodil tudi modni performans. Razstava je povezava dveh umetnic in tvori nova medsebojna razmerja v okoliščinah ambientalne celostne grafične podobe. Gradi na vizualni in čustveni zgodbi, ki jo povezujejo materiali, strukture, zvoki in gibanje. Gre za koncept povezovanja oblačil in vizualnih instalacij v celostno podobo. Premikajoči se modeli, ki postanejo statični objekti oz. skulpture, se zlijejo v eno s slikami, ozadjem in prostorom. Zato dela postanejo metafore miselnega in čustvenega, resničnega in duhovnega v prostoru in času.