Razstave
Spekter. 70 let Zbirke UGM
Maribor center / Umetnostna galerija Maribor (Strossmayerjeva 6, Maribor)Na veliki novi razstavi v Umetnostni galeriji Maribor razpiramo spekter pogledov, pozicij, oblik v umetniških delih iz Zbirke UGM in v umetnosti razstavne dejavnosti same. Otvoritev: petek, 2. februar 2024, 19.002. februar 2024–3. december 2025 Kakor umetniško delo tvorijo številni elementi, ki jih z uporabo veščin in orodij v harmonije spretno kombinirajo in soočajo njihovi avtorji in avtorice, je tudi razstava umetniška forma sama zase, ob snovanju katere veljajo načela, sorodna snovanju umetniškega dela – kjer so umetniška dela sestavni elementi konglomerata celote. »Le čevlje sodi naj kopitar. Po izobrazbi nisem umetnostni zgodovinar, temveč industrijski oblikovalec, zato sem v vlogi avtorja postavitve primarno posegal po ključih formalizma – barve, teksture in oblike – kriterijih, ki so po definiciji del moje profesionalne domene. Osrednje vodilo pri postavitvi razstave, od izbora do načina predstavitve del, prostorskih intervencij (barve in obloge sten, način okvirjanja in obešanja), je preizpraševanje ideje standarda.« — David Tavčar Umetnostna galerija Maribor v letu, ko praznujemo 70 let, vabi k obisku nove občasne postavitve naše zbirke. Tokratno postavitev je zasnoval oblikovalec David Tavčar, ki je v preteklem letu prečesal Zbirko UGM in iz nje izbral več kot 250 umetnin, ikoničnih, manj znanih ali prvič razstavljenih, ter jih v sedmih sobanah in dveh dvoranah postavil v razgibano avtorsko doživetje. Umetnostna galerija Maribor od leta 1954 domuje v palači na Strossmayerjevi ulici, ki zaradi prostorskih omejitev ne dopušča sočasne stalne postavitve zbirke in velikih občasnih razstav. Ta izziv v galeriji že vrsto let premagujemo tako, da na občasnih postavitvah Zbirke UGM v vedno novih konstelacijah del in načinih predstavitve ponudimo svež premislek o naši zbirki ter zgodovini umetnosti preteklega stoletja v mestu, regiji in Sloveniji. Če je kuratorka Nadja Gnamuš pred desetimi leti na razstavi 60! Panorama zasnovala postavitev zbirke okoli vsebinskih in tematskih sklopov (osebno, umaknjeni subjekt, kulturne krajine in politično), pred štirimi leti pa smo 100+ vrhuncev iz Zbirke UGM postavili v kronološkem in slogovnem zaporedju, se Spekter osredotoča na formalne aspekte vizualne umetnosti: barva, oblika, material, tekstura, kompozicija. Prav tako smo v pričakovanju širitve v nove razstavne prostore na Rotovškem trgu posebno pozornost namenili prostorom našega do sedaj edinega domovanja in z oblikovalskimi konturami izpostavili najbolj značilne in karizmatične poteze palače na Strossmayerjevi. Pod taktirko Davida Tavčarja so prostori Umetnostne galerije Maribor postali prizorišča razstavljalskih eksperimentov in interpretacij zgodovinskih oblik postavitev umetnosti: od salonskega principa, principa bele kocke, do skicoznih postavitev in povsem originalnih novih form. Oblikovalec David Tavčar je prodoren mlad oblikovalec, znan zlasti po oblikovanju tekstila za mednarodne modne hiše in podjetja s tradicijo, interierjih in lastni blagovni znamki. V oblikovanju ga odlikuje sproščena in igriva poteza risbe z roko, smisel za humor in neizčrpen vir referenc na zgodovino umetnosti, obrti in oblikovanja. Tavčar podobe niza v zaporedja in mreže ter tako ustvarja prepoznavne vzorce, ki od bližnjih detajlov do učinka od daleč tvorijo kompleksno in suvereno celoto. Umetnostna galerija Maribor je Tavčarju, kot izrazito svojstvenemu connoisseurju umetnosti, zaupala in podala carte blanche, da s svojim pogledom in uporabo del iz Zbirke UGM splete bogato tapiserijo formalnih umetnostnih asociacij in konverzacij.
[MLADE ARKADE] Razstava Tare Rubinič
Galerija Media NoxMLADE ARKADEZemlja in Luna si posojata Sonce — Življenje in Smrt si delita oderRazstava Tare Rubinič Mladinski kulturni center Maribor (MKC Maribor) odpira novo zunanje razstavišče v Kulturni četrti Židovska, kjer pod okriljem MKC Maribor deluje Galerija Media Nox. Razstavišče se nahaja na zunanjih arkadah pred galerijo, prva bo v njem razstavljala mlada umetnica Tara Rubinič, ki je pripravila razstavo z naslovom Zemlja in Luna si posojata Sonce — Življenje in Smrt si delita oder. Uradno odprtje razstave in s tem tudi razstavišča Mlade arkade bo v četrtek, 6. junija 2024, ob 18. uri.Novo zunanje razstavišče Mlade arkade, ki se nahaja na zunanjih arkadah na stavbi Židovskega trga pred Galerijo Media Nox, bo razstavljalo dela mladih umetnikov do 29. leta starosti. Mladi umetniki bodo tako dobili priložnost, da se predstavijo in so videni tudi v zunanjem javnem prostoru Kulturne četrti Židovska.Prva razstavljalka Mladih arkad je Tara Rubinić (2004), vizualna umetnica mlajše generacije, ki se predstavlja z delom Zemlja in Luna si posojata Sonce — Življenje in Smrt si delita oder.Tara Rubinić (2004) je vizualna umetnica mlajše generacije, ki se še uveljavlja v svetu umetnosti in je študentka na ALUO. Risala in ustvarjala je že od otroštva, vendar se je šele med času korone slikanju in ustvarjanju poglobljeno posvetila in zelo hitro napredovala ter razvila svoj slog. Med karanteno je bila udeležena tudi v kratkem mentorstvu za začetnike v Ravnikar Gallery Space. Prejela je že nekaj nagrad, med drugim poleti 2020 na natečaju Zine Vitrine z zinom Otrok Deček Dom, v letu 2023 pa je prejela nagrado Mladi na Ex Tempore v Piranu.Zemlja in Luna si posojata Sonce — Življenje in Smrt si delita oderTara Rubinič se predstavlja z dvema deloma, v katerih naslavlja naravna nasprotja, kot sta plima in oseka; noč in dan; rojstvo ter smrt; grajenje in rušenje. Kljub močnim kontrastom v naravi življenje ni črno-belo in se vse med seboj povezuje in dopolnjuje.
Alja Horvat / Idila
Maribor center / UGM Šop, Strossmayerjeva ulica 6Oblikovalka in ilustratorka Alja Horvat se v UGM Šopu predstavlja s serijo ilustracij Idila. Umetnico Aljo Horvat navdihujejo 60. in 70. leta prejšnjega stoletja, muzeji in narava, v kateri preprosto si in uživaš. Njene kompozicije za slike, oblačila in druge uporabne predmete so prepoznavne po vzorcih stiliziranih oblik cvetja in zelenja, ki dajejo občutek, da sta med njimi lahni vetrič in mehka, presevajoča svetloba. V njenih zunanjih ali notranjih prostorih pogosto stojijo, sedijo ali so zleknjene ženske. Ustvarja podobe različnih žensk, svetlolasih in temnolasih, temnopoltih in svetlopoltih, ter z njimi nevsiljivo spregovori o drugačnosti. Ženska je v sliki sama, v družbi drugih žensk, v paru z moškim, pogosto je z njo žival. V roki lahko poleg lončnice drži tudi knjigo ali mobilni telefon. V idiličnem okolju narave, vrtov ali v razkošnih sobanah s tapetami ali pregrinjali s cvetličnimi vzorci se zdi zazrta v svoj notranji svet in vprašamo se, ali je ta svet odsev zunanjega sveta ali pa je morda povsem drugačen. Kustosinja: Brigita Strnad
Vojko Štuhec / Kipar
Maribor center / UGM Kabinet, Strossmayerjeva ulica 6Razstava predstavlja značilne faze Štuhecovega opusa, opozori na povezavo med skulpturo in risbo ter pokaže raznolikost njegovih kiparskih pristopov. Vojko Štuhec je vseskozi ostajal odprt za različne kiparske postopke: modeliranje, klesanje, rezbarjenje, patiniranje, varjenje ipd. Bil je nemiren iskalec, ki ni ostajal zavezan že osvojenim področjem. Od tod izhaja večkratna odločitev za nove tematike, materiale in pristope. Ustvarjal je tako skulpture intimnih formatov kot tudi plastiko velikih dimenzij. Marsikatera umetnikova skulptura ima potencial za javno plastiko, vendar je bilo pobud iz okolja in javnih naročil le malo, umetniške izzive si je tako moral kipar postavljati sam. S svojim delom je Vojko Štuhec pustil viden pečat v mariborskem in širšem slovenskem prostoru. Njegovo delo se vpisuje v širok tok sodobnega slovenskega kiparstva sedemdesetih in osemdesetih let, ki se je zavzemalo za osvoboditev kiparske forme in uporabo novih izraznih možnosti. Kustosinja razstave: Andreja Borin
AUSSTELLUNG! LAIBACH KUNST : UNTERNEHMEN BARBAROSSA
Maribor center / MMC KIBLA/KiBela, Ulica kneza Koclja 9, MariborOdprtje razstave AUSSTELLUNG! LAIBACH KUNST : UNTERNEHMEN BARBAROSSA Vljudno vabljeni na odprtje razstave AUSSTELLUNG! LAIBACH KUNST : UNTERNEHMEN BARBAROSSA, ki bo v petek, 30. avgusta 2024, ob 19. uri v prostoru za umetnost KiBela. Kolektiv, ki beleži več kot 40 let uspešne umetniške provokacije v vseh medijih in oblikah, na vseh teritorijih in v vsaki nevralgični točki sveta, od Zahoda do Daljnega vzhoda, od nacizma in fašizma, skozi socializem do kapitalizma, na obeh polih Hladne vojne in v brezpotju vseh treh svetovnih vojn ter od Severne do Južne Koreje, s pričujočo celostno namestitvijo retrogardno koraka v čas II. svetovne vojne in po njej, kot je napad na Sovjetsko zvezo 22. junija 1941 kodirala nacistična Nemčija – Operacija Barbarossa.
Janja Batič: Moje ilustrirano življenje
Maribor center / artKIT, Glavni trg 14, Maribor +1 moreOdprtje razstave Moje ilustrirano življenje Janje Batič Vljudno vabljeni na odprtje razstave Janje Batič Moje ilustrirano življenje, ki bo v petek, 13. septembra 2024, ob 19. uri v razstavišču artKIT. Vizualni dnevnik Janje Batič je svojstvena umetnina, ki ga umetnica širi na različne ustvarjalne medije. Tako najdemo utrinke vsakdanjosti na digitalnih risbah, vezeninah, vzglavnikih in kot zadnji medij, ki se je pridružil, v prostorski postavitvi. Ustvarjamo, da lahko večkrat podoživimo življenje. Prvič v trenutku, ko ga prvič živimo in zaznamo, in za nazaj, v zamiku drobcev časa, v katerem se podoživeti trenutek v spominu drugače usede v srce, a ga okusimo in podoživimo vendarle lahko večkrat. Med mestom, kjer smo, in mestom, kamor gremo, se nahaja opazovalčev prostor, ki je sam kreator in vir, saj življenje prihaja iz nas.
HINKO KRAPEK – ČLOVEK SVOJEGA ČASA
Maribor center / TC City Maribor, Mariborska knjižnica (Ulica Vita Kraigherja 5, Maribor)Ponedeljek, 16. septembra 2024, ob 17. uri, preddverje Osrednje knjižnice TPC City, Ulica Vita Kraigherja 5, Maribor Vabimo vas na odprtje razstave in predstavitev monografije o fotografu Hinku Krapku. Na ogled bo prav tako del Krapkovih razglednic iz zbirke Primoža Premzla. Razstava je nastala v soorganizaciji Mestne knjižnice Ivan Goran Kovačič iz Karlovca in Muzejev mesta Karlovec. Pokrovitelj razstave je Veleposlaništvo Republike ... Read more
Sprehod po kulturni dediščini: TABORIŠČE ZA VOJNE UJETNIKE STALAG XVIII D
Okolica / Taborišče za vojne ujetnike Stalag Melje, naSprehod po taborišču in voden ogled razstave v Mednarodnem raziskovalnem centru II. sv. vojne Maribor. V Melju je konec aprila 1941 začelo delovati nemško ujetniško taborišče Stalag XVIII D, ki je bilo razdeljeno na dva dela – na sprva uničevalno, nato pa delovno taborišče za sovjetske vojne ujetnike ter na taborišče za jugoslovanske vojake in zavezniške vojne ujetnike. Na sprehod skozi njegovo preteklost nas bo popeljal zgodovinar Daniel Siter. Dogodek, s katerim se priključujemo Dnevom evropske kulturne dediščine, organiziramo v sodelovanju z Mednarodnim raziskovalnim centrom druge svetovne vojne Maribor.
Odprtje razstave Brežice in Attemsi v času med obema vojnama
Maribor center / Pokrajinski arhiv Maribor, Glavni trg 7, MariborRazstava predstavlja življenje in delo zadnjega grofa Attemsa na štajerskih tleh Ferdinanda Marijo III. Posavski muzej Brežice je že več kot sedem desetletij varuh bogate dediščine prejšnjih lastnikov družine grofov Attems. Letos obeležujemo 330 let, odkar je utemeljitelj štajerske veje rodbine grof Ignac Marija I. Attems (1652–1732) leta 1694 kupil gospostvo Brežice. Njegovi potomci so gospostvo obdržali v lasti vse do konca druge svetovne vojne. Razstava predstavlja življenje in delo zadnjega grofa Attemsa na štajerskih tleh Ferdinanda Marijo III. (1885–1946) ter grad in vpliv družine na širše lokalno okolje v obdobju med obema vojnama. Razstavo bo predstavila avtorica Mihaela Kovačič.
Mateja Kavčič in Alja Piry: MOČVIRJE
Maribor center / MMC KIBLA, Ulica kneza Koclja 9, MariborOdprtje razstave MOČVIRJE Alje Piry in Mateje Kavčič Vljudno vabljeni na odprtje razstave MOČVIRJE Mateje Kavčič in Alje Piry, ki bo v petek, 11. oktobra 2024, ob 19. uri v prostoru za umetnost KiBela. Umetnici bo predstavila kuratorka mag. Mojca Štuhec. Umetniški dialog Mateje Kavčič in Alje Piry v svojem bistvu izhaja iz globokega spoštovanja do narave in osebne izkušnje sobivanja z rastlinskim svetom, prevedenim v umetniški jezik. Ta posredno zavrača paradigmo antropocentrizma, poziva k širjenju zavedanja o odgovornem soustvarjanju odnosov in kritizira rabo načel nenehnega spreminjanja normativov za ohranjanje kakovosti naravnih virov. Slikarkama je blizu poetična premisa ekologa, ornitologa, esejista in pesnika Iztoka Geistra (1945), ki v knjigi O zaupanju v naravo (2022) pojasnjuje, da bi naj naš odnos do narave temeljil na spoštovanju živih bitij, se prilagajal njihovim spremembam in ne nasprotno.
Vodstvo po razstavi: Igra in igrače naše mladosti
Maribor center / Ulica heroja Tomšiča 5, Muzej narodne osvoboditve MariborSkočite v svet igre in nostalgije – brezplačna razstava in delavnica za vso družino! V nedeljo, 13. oktobra 2024, ob 10.30 vas v okviru Tedna otroka vabimo v Muzej narodne osvoboditve Maribor, kjer se nam lahko pridružite na vodenem ogledu nove občasne razstave "Igra in igrače naše mladosti". Razstava vas bo popeljala v nostalgične spomine otroških dni in skozi igro ter igrače predstavila preteklost. Po vodstvu bo organizirana kratka delavnica na temo starih iger in igrač, kjer boste lahko spoznali, kako so se igrale prejšnje generacije. Udeležba na obeh dogodkih je BREZPLAČNA. Veselimo se vašega obiska!
Odprtje razstave Vloga generala Rudolfa Maistra v času vzpostavljanja slovenske severne meje 1918–1920
Maribor center / Pokrajinski arhiv Maribor, Glavni trg 7, MariborRazstava bo odprta v petek, 18. oktobra 2024, ob 13. uri v razstavišču Atrium Pokrajinskega arhiva Maribor (Glavni trg 7). Na razstavi bo razstavljeno izbrano arhivsko in drugo gradivo iz prelomnih dogodkov v letih 1918–1920, ki so usodno zaznamovali slovensko Štajersko in Koroško. Maistrova dejanja v zvezi s prevzemom vojaške oblasti v Mariboru in boji za severno mejo so zabeležena na fotografijah, plakatih, v razglasih, časopisnih člankih in njegovih spominih. Razstava razkriva del tega gradiva in tako orisuje Maistrovo pomembno vlogo v razburkanem času nastajanja jugoslovanske države, predstavlja pa tudi odzive na Maistrovo smrt in njegovo poslednjo pot.