Glasba

Prvi zapis o nastopanju godbe sega v leto 1911, ko se Radgona prvič omenja kot trg. Takrat je bila godba prvič omenjena tudi v tedanjem časopisu. Kulturno društvo pihalni orkester Gornja Radgona se razvija v skladu z možnostmi in potrebami časa. Orkester se redno udeležuje revij in tekmovanj pihalnih orkestrov doma in v tujini ter sodeluje na kulturnih prireditvah v občini in zunaj nje.Posebej pomembno je sodelovanje s sosednjim Pihalnim orkestrom Bad Radkersburg, ki se je na pobudo radgonskega orkestra začelo leta 2006 s prvim promenadnim koncertom v Bad Radkersburgu. Poleg tradicionalnih promenadnih koncertov se je sodelovanje skozi leta še poglobilo, rezultat skupnega in aktivnega dela pa je tudi ta koncert. Želja obeh orkestrov je, da se sodelovanje nadaljuje in še okrepi. Prirejanje koncertov v mestnem parku ima bogato tradicijo vse od leta 1890, že več kot tri desetletja pa to tradicijo nadaljuje Narodni dom Maribor. Ob družabni jim je dodal tudi družbeno noto, saj z njimi priložnost za koncertiranje v prvi vrsti ponuja ljubiteljskim društvom in glasbenim skupinam iz mesta ter okolice. Tako za raznoliko in pestro glasbeno dogajanje skrbijo godbe na pihala, pevski zbori, komorne zasedbe, vokalni ansambli, ljudski pevci in godci ter folklorne skupine. Od maja do septembra promenadni koncerti, pospremljeni s prijetnimi srečevanji in druženjem generacij ter otroško igro in smehom, v zeleno mestno oazo zvabijo številne Mariborčane, naključnim obiskovalcem pa polepšajo obisk enega najlepših parkov v tem delu Evrope. Za leto 2026 načrtujemo 13 koncertov, ki jih bomo izvedli vsako sončno nedeljo ob 10.30, ogled pa bo brezplačen. Koncerte v parku je podprla Mestna občina Maribor. Ob slabem vremenu prireditev odpade. Organizator si pridržuje pravico do spremembe programa.  

Adi Smolar je pevec, kitarist in avtor besedil ter eden najbolj prepoznavnih slovenskih kantavtorjev, ki je s svojim edinstvenim slogom zaznamoval slovenski glasbeni prostor. Občinstvo ga pozna po iskrenih, duhovitih in življenjsko navdihnjenih pesmih, v katerih prepleta humor, satiro, družbeno kritiko ter preproste resnice vsakdanjega življenja. Njegova glasba je neposredna, topla in izjemno sporočilna, zato ... Read more

Godba na pihala spada med dejavnejše sekcije KUD-a. Po starosti članov se uvršča med mlajše zasedbe, saj se je članstvo v zadnjih letih precej pomladilo in spremenilo. S tem se je razširil tudi repertoar, ki poleg značilnih koračnic vključuje še priredbe drugih glasbenih zvrsti. Člani godbe so zelo ustvarjalni in perspektivni. Znotraj zasedbe deluje tudi kvintet Kvinta, ki izvaja narodno-zabavno glasbo, po potrebi pa godbeniki oblikujejo tudi priložnostne komorne zasedbe. Tako je na njihovih koncertih mogoče slišati trobilni kvintet, kvartet saksofonov, trio klarinetov in še marsikatero drugo zasedbo. Prirejanje koncertov v mestnem parku ima bogato tradicijo vse od leta 1890, že več kot tri desetletja pa to tradicijo nadaljuje Narodni dom Maribor. Ob družabni jim je dodal tudi družbeno noto, saj z njimi priložnost za koncertiranje v prvi vrsti ponuja ljubiteljskim društvom in glasbenim skupinam iz mesta ter okolice. Tako za raznoliko in pestro glasbeno dogajanje skrbijo godbe na pihala, pevski zbori, komorne zasedbe, vokalni ansambli, ljudski pevci in godci ter folklorne skupine. Od maja do septembra promenadni koncerti, pospremljeni s prijetnimi srečevanji in druženjem generacij ter otroško igro in smehom, v zeleno mestno oazo zvabijo številne Mariborčane, naključnim obiskovalcem pa polepšajo obisk enega najlepših parkov v tem delu Evrope. Za leto 2026 načrtujemo 13 koncertov, ki jih bomo izvedli vsako sončno nedeljo ob 10.30, ogled pa bo brezplačen. Koncerte v parku je podprla Mestna občina Maribor. Ob slabem vremenu prireditev odpade. Organizator si pridržuje pravico do spremembe programa.

JAZZ ‘MA MLADE 2026KONCERT ZASEDBE SKYLIT MOONPetek, 28. avgust 2026 // ob 20.00 // Kulturni inkubatorV petek, 28. avgusta 2026, bo v Kulturnem inkubatorju koncert cikla koncertnih večerov Jazz ‘ma mlade 2026. Ob 20. uri bo na oder Kulturnega inkubatorja stopila mlada zasedba Skylit Moon. Vstopnine ni, jazzajmo skupaj.

Začetki pihalnega orkestra MOL segajo v september leta 1992, ko se je na prvi seji sestal upravni odbor društva MOL iz Lenarta. Takoj so začeli pridobivati člane, med katerimi so bili predvsem učenci Glasbene šole Lenart, pridružili pa so se jim tudi starejši ljubiteljski glasbeniki z območja nekdanje velike občine Lenart. Danes Pihalni orkester MOL šteje 35 članov, sedež pa ima v Lenartu, kjer je tudi najbolj dejaven. Nepogrešljiv je tudi v sosednjih občinah, kot so Benedikt, Jurovski Dol, Sveta Trojica, Sveta Ana in Cerkvenjak. Nastopa na farnih žegnanjih, občinskih in krajevnih praznikih, obletnicah gasilskih in drugih društev, velikonočnih procesijah, jubilejih, proslavah in drugih prireditvah. Med njihove tradicionalne nastope spada tudi prvomajska budnica, ki jo že vrsto let izvajajo po ulicah Lenarta. Repertoar orkestra obsega svetovne klasike, slovenske popevke, filmsko glasbo in koračnice ter zabavne melodije, zato lahko vsak obiskovalec najde nekaj zase. Na odru se orkestru pogosto pridružijo tudi pevski gostje; med drugim so sodelovali s skupino Il Divji, Evo Lorbek, Alfijem Nipičem, vokalno skupino Cantare, Omarjem Naberjem in Nušo Derenda. Prirejanje koncertov v mestnem parku ima bogato tradicijo vse od leta 1890, že več kot tri desetletja pa to tradicijo nadaljuje Narodni dom Maribor. Ob družabni jim je dodal tudi družbeno noto, saj z njimi priložnost za koncertiranje v prvi vrsti ponuja ljubiteljskim društvom in glasbenim skupinam iz mesta ter okolice. Tako za raznoliko in pestro glasbeno dogajanje skrbijo godbe na pihala, pevski zbori, komorne zasedbe, vokalni ansambli, ljudski pevci in godci ter folklorne skupine. Od maja do septembra promenadni koncerti, pospremljeni s prijetnimi srečevanji in druženjem generacij ter otroško igro in smehom, v zeleno mestno oazo zvabijo številne Mariborčane, naključnim obiskovalcem pa polepšajo obisk enega najlepših parkov v tem delu Evrope. Za leto 2026 načrtujemo 13 koncertov, ki jih bomo izvedli vsako sončno nedeljo ob 10.30, ogled pa bo brezplačen. Koncerte v parku je podprla Mestna občina Maribor. Ob slabem vremenu prireditev odpade. Organizator si pridržuje pravico do spremembe programa.

Pihalni orkester Pošta Maribor je bil ustanovljen leta 1931. Danes šteje 80 članov in je uvrščen v najzahtevnejšo kakovostno skupino. Z raznovrstnim repertoarjem je usmerjen predvsem v koncertno glasbo in simfonični zvok. Pri svojem umetniškem delovanju pogosto sodeluje z uglednimi glasbenimi gosti, tako solisti kot dirigenti, ki dodatno bogatijo program orkestra in mariborsko glasbeno sceno. V svojem poslanstvu pihalni orkester KUD Pošta že dolgo ni več samo poštni, temveč je mariborski in slovenski. Je eden bolj prepoznavnih pihalnih orkestrov v Sloveniji, ki je svoje mesto Maribor uspešno predstavil v svetu. Orkester je gostoval v republikah nekdanje Jugoslavije, v Avstriji, na Češkem, Slovaškem, v Nemčiji, na Danskem, Švedskem, Nizozemskem, v Luksemburgu, Belgiji, na Madžarskem, v Italiji, Rusiji in Španiji. Beleži vrsto mednarodnih priznanj in odličnih uvrstitev na tekmovanjih. Orkester je mariborskemu občinstvo poznan po tematskih spomladanskih in novoletnih koncertih, ki jih prireja že več desetletij. V tujini je prepoznaven tudi po priljubljenih figurativnih nastopih. Posebna odlika orkestra je velika pripadnost članic in članov, saj mnogi v njem vztrajajo od mladosti do poznih let. Med njimi so tudi družine, ki v orkestru sodelujejo že četrto generacijo zapored. Posebej velja omeniti oba dirigenta Hartmana, očeta in sina. Ervin Hartman starejši je godbo vodil kar 26 let, od leta 1937, s prekinitvijo med drugo svetovno vojno zaradi kulturnega molka. Njegov sin, Ervin Hartman mlajši, je orkester uspešno vodil 52 let, med letoma 1967 in 2019, nato pa je dirigentsko palico predal mlajšemu kolegu in dolgoletnemu članu orkestra Aleksandru Čonču. Prirejanje koncertov v mestnem parku ima bogato tradicijo vse od leta 1890, že več kot tri desetletja pa to tradicijo nadaljuje Narodni dom Maribor. Ob družabni jim je dodal tudi družbeno noto, saj z njimi priložnost za koncertiranje v prvi vrsti ponuja ljubiteljskim društvom in glasbenim skupinam iz mesta ter okolice. Tako za raznoliko in pestro glasbeno dogajanje skrbijo godbe na pihala, pevski zbori, komorne zasedbe, vokalni ansambli, ljudski pevci in godci ter folklorne skupine. Od maja do septembra promenadni koncerti, pospremljeni s prijetnimi srečevanji in druženjem generacij ter otroško igro in smehom, v zeleno mestno oazo zvabijo številne Mariborčane, naključnim obiskovalcem pa polepšajo obisk enega najlepših parkov v tem delu Evrope. Za leto 2026 načrtujemo 13 koncertov, ki jih bomo izvedli vsako sončno nedeljo ob 10.30, ogled pa bo brezplačen. Koncerte v parku je podprla Mestna občina Maribor. Ob slabem vremenu prireditev odpade. Organizator si pridržuje pravico do spremembe programa.  

KONCERT KULTURNO UMETNIŠKEGA DRUŠTVA ŠTUDENTCIKEL LJUDSKE GLASBE #1Sobota, 12. september 2026 // ob 19.00 // Kulturni inkubatorNa Ciklu ljudske glasbe v Kulturnem inkubatorju se bo s širokim repertoarjem ljudske glasbe predstavilo Kulturno umetniško društvo Študent.

ROCK ‘MA MLADE 2026KONCERT ZASEDBE FALLEN DIVISIONPetek, 18. september 2026 // ob 20.00 // Kulturni inkubatorV petek, 18. septembra 2026, bo v Kulturnem inkubatorju drugi koncert cikla koncertnih večerov Rock ‘ma mlade 2026. Ob 20. uri bo na oder Kulturnega inkubatorja stopila mlada zasedba Fallen Division. Vstopnine ni, rock on.Petčlanska skupina Fallen Division prihaja iz okolice Ljubljane. Na skupno ustvarjalno pot so se podali septembra 2022, ko so se Nikolaj Bavdek, Andraž Mehle, Andraž Hojnik in Maks Hrastar odločili, da bodo glasbeno pot, ki so jo začeli že v osnovni šoli, skupaj nadeljevali tudi v prihodnosti. V skupino so povabili vokalista Damjana Pörša, s katerim so sodelovali do februarja 2023, ko ga je zamenjal David Bibič. Po začetnem preigravanju priredb, so hitro so začeli ustvarjati avtorsko glasbo. 17. maja 2024 so predstavili svoj prvi singel Labod, ki je v javnosti požel zelo pozitiven odziv. Gibljejo se v rock sferi z občasnimi pop niansami, igrali so na številnih odrih in bili predskupina legendarnim Dan D, Vladu Kreslinu in Nietom.

1. koncert Komornega cikla 2026/2027 Joseph Haydn: Trio za violino, violončelo in klavir št. 11 v E-duru, Hob. XV:34Giovanni Sollima: Hide in Trio (novo delo)Johannes Brahms: Trio za violino, violončelo in klavir št. 3 v c-molu, op. 101***Antonín Dvořák: Trio za violino, violončelo in klavir št. 4 v E-duru, op. 90, »Dumky« Ko se v zasedbi klasičnega tria (violina, violončelo, klavir) povežejo glasbeniki nevsakdanjega daru – temperamentni in intelektualni virtuoz grško-albanskega rodu, elegantna londonska violončelistka in v sodobnost zazrti angleško-nemški pianist, lahko pričakujemo nekaj neponovljivega. Prav to odlikuje Trio Gaspard, ki se je s svežimi interpretacijami in pristnim pristopom, ki osvaja ušesa in srca poslušalcev, povzpel med najbolj iskane komorne zasedbe svoje generacije. Glasbeniki redno nastopajo v najuglednejših svetovnih koncertnih dvoranah, kritiki pa hvalijo njihove »bogate barve, iskrenost in radost«, ki naj bi »sodile v povsem svojo ligo«. Njihove prelomne posnetke Haydnovih triov, ki jih izvajajo izjemno iskrivo, bistroumno in duhovito, so pospremili z besedami: »Resnični užitek, ki poslušalca pušča žejnega, da si zaželi še več.« Njihova sijajna in polnokrvna igra se posebno lepo prilega glasbi, ki je sama polna izraznih skrajnosti in slogovnih prepletov. Takšna je glasba skladateljev, ki delujejo v srednjeevropskem prostoru, kjer so prihajali v stik z raznoliko glasbeno dediščino ljudstev, združenih v nekdanji monarhiji. Med njimi izstopata Joseph Haydn, ki je tudi v svojem poznem londonskem obdobju v srcu hranil toplino gradiščanskega sonca in jo vlil v Trio št. 11, ter Johannes Brahms, ki je svoj prav tako pozni, dramatični Trio v c-molu napolnil s prepletom elegantne dunajske sproščenosti in neposredne ritmične živosti glasbe Panonije. Dvořákov znameniti »Dumky« trio pa ponuja morda najbolj neposredno in občuteno posvetilo slovanski tradiciji: zasnovan je na obliki dumke, ki izhaja iz ukrajinske ljudske glasbe in jo zaznamuje značilna čustvena razpetost med melanholijo in plesno razigranostjo. Spored bo dopolnila noviteta priljubljenega italijanskega violončelista in skladatelja Giovannija Sollime, posvečena prav Triu Gaspard. Programska knjižica 2026/2027 Vstopnice:Redna cena: 19 €Upokojenci in invalidi: 11 €Študenti, dijaki: 5 € Družinska vstopnica: 17 € (odrasli), 5 € (otrok)

Komentirani koncert Skupina Slovenski tolkalni projekt (krajše SToP) deluje od leta 1999. Tolkalce je združila želja po komornem muziciranju, izvajanju kakovostnih skladb ter raziskovanju novih zvokov tolkal. Tako na zanimivih, predvsem pa ritmičnih koncertih predstavljajo celo paleto klasičnih, etnoloških in drugih tolkal, kar lahko pomeni tudi kuhalnice, posode, igrače, avtomobilske zavore, cevi, loparje za namizni tenis, žoge, žeblje, kladiva, sode, piščalke, raglje in tako dalje. Odprtost glasbenim vplivom in novim idejam vodi akademske tolkalce, ki so se povezali v SToP, v zanimive projekte. Njihova sposobnost in želja po izvajanju klasične glasbe, lastnih skladb in tudi sodobne elektro-akustične tolkalne glasbe potrjujeta edinstvenost te skupine v Sloveniji in tujini. Programska knjižica 2026/2027 Vstopnice: 5 €

2. koncert Komornega cikla 2026/2027 Wolfgang Amadeus Mozart:Fantazija št. 3 v d-molu, K 397 (dokončal D. Lazić)Kvintet za klavir in pihala v Es-duru, K 452***Serenada št. 10 v B-duru, K 361/370a, »Gran Partita« Mozart je v svojem bogatem ustvarjanju našel genialno iskrico navdiha v skladanju za skoraj vsako koncertno ali salonsko glasbilo in jim namenil izvirno in domiselno stvaritev. Za ta raznoliki opus se mu lahko zahvalijo tudi pihalci, saj je za različne zasedbe in kombinacije teh glasbil ustvaril vrsto mojstrovin. Med njimi morda najbolj izstopa serenada s pridevkom »Gran Partita«, ki jo bomo slišali na našem koncertu, posvečenem Mozartu. Gre za najvidnejše delo, napisano za standardno zasedbo osmih pihal in razširjeno s štirimi dodatnimi glasovi (med njimi sta redkeje slišana basetna roga, inačici klarineta iz Mozartovega časa) ter kontrabasom. Ta glasba na povsem izviren, Mozartu lasten način združuje duh dvorne uverture, kompleksnost simfonije, operno dramatičnost in poglobljenost komorne glasbe. V interpretacijah Mozartovih umetnin se bo na pričujočem koncertu predstavila vrhunska mednarodna zasedba pihalcev. Na odru bodo v enkratni kombinaciji združili moči ugledni slovenski glasbeniki in njihovi tuji kolegi, s katerimi sodelujejo na največjih mednarodnih odrih, ter izkušeni mojstri in predstavniki nove generacije. Poseben gost, solist koncerta, bo mednarodno priznani hrvaški pianist Dejan Lazić, ki ne slovi le po solističnih nastopih, ampak tudi po študioznosti in skladateljskem delu. O tem se bomo lahko prepričali na tem koncertu, na katerem bo Lazić predstavil svojo različico nedokončane Mozartove Tretje fantazije in se s tem osebno poklonil skladatelju, ki navdihuje še danes. Programska knjižica 2026/2027 Vstopnice:Redna cena: 19 €Upokojenci in invalidi: 11 €Študenti, dijaki: 5 € Družinska vstopnica: 17 € (odrasli), 5 € (otrok)

2. koncert Mladinskega cikla 2026/2027 Komentirani koncert Nežka Prosenjak je uveljavljena slovenska tolkalka, ki se osredotoča predvsem na marimbo. Živi in ustvarja v Švici, kjer nastopa kot solistka, orkestrska glasbenica in članica različnih ansamblov. Svojo pot je začela na Glasbeni šoli Ravne na Koroškem, nadaljevala na Konservatoriju za glasbo in balet Maribor, nato pa študirala na univerzah v Gradcu in Bernu, kjer se je specializirala za sodobno in solistično igro. Je prejemnica številnih mednarodnih nagrad. Njen repertoar obsega vse od interpretacij klasičnih del, kot je Bachov Dobro uglašeni klavir, do zahtevnih sodobnih kompozicij za solo marimbo. Za Mladinski cikel je glasbenica pripravila učno urico o izraznosti marimbe, in sicer s poudarkom na klasični glasbi. Marimba je melodično tolkalo afriškega izvora, ki po videzu spominja na velik ksilofon. Sestavljena je iz uglašenih lesenih ploščic, pod katerimi so navpične kovinske cevi (resonatorji), ki ojačajo in podaljšajo zvok. Ima značilen topel, mehak in globok ton, ki je precej temnejši od ostrega zvoka ksilofona. Ploščice so najpogosteje izdelane iz honduraškega palisandra ali cenejšega lesa padouk. Nanjo igramo z udarjalkami (paličicami), ki so običajno ovite z volno ali bombažem. Profesionalni glasbeniki (marimbisti) pogosto uporabljajo po dve udarjalki v vsaki roki, kar jim omogoča igranje akordov. Tako se v rokah izjemne solistke marimba lahko prelevi v fascinantno virtuozno glasbilo! Programska knjižica 2026/2027 Vstopnice: 5 €