Glasba

Ritem poletja je živahen tolkalni nastop, kjer Tina Sovič, Blaž Korez in tolkalci Plesne izbe Maribor z afriškimi ritmi napolnijo park z energijo, ki se prelije med drevesi in ujame poletni utrip. Ritem poletja je glasbeni nastop, kjer bobni in tolkala prebudijo utrip poletnega dne z energijo afriških ritmov. Izvajalci iz društva Plesna izba Maribor pod mentorskim vodstvom Tine Sovič in Blaža Koreza v nastop prinašajo energijo skupinskega glasbenega ustvarjanja, v katerem se prepletata ritem in moč tolkal. Udarci bobnov se širijo med drevesi ter ustvarjajo močan, nalezljiv utrip poletnega dne. Ta se združi z naravnim ambientom parka in obiskovalce vabi, da se prepustijo ritmu. Mentorja in pedagoga Tina Sovič in Blaž Korez nastopata skupaj s skupinami tolkalistov.

Štirje mladi saksofonisti iz Akademije za glasbo v Ljubljani že kot študenti osvajajo nagrade in koncertne odre doma ter v tujini. Skupaj ustvarjajo svež, energičen zvok in dokazujejo, da je prihodnost saksofona v odličnih rokah. Zasedbo sestavljajo izjemni mladi glasbeniki, študenti Akademije za glasbo v Ljubljani, ki s svojimi tekmovalnimi in koncertnimi uspehi že močno opozarjajo nase v širšem mednarodnem prostoru. Sopranski saksofonist Jan Tominić (razred prof. M. Rogine) je prejemnik študentske Prešernove nagrade in zmagovalec številnih tekmovanj (TEMSIG, HDGPP, EMONA, Davorin Jenko). Med drugim je zmagal na hrvaškem izboru za Evrovizijske mlade glasbenike, kot solist pa je nastopil s simfoniki RTV Slovenija in HRT ter na Svetovnem kongresu saksofonistov. Altovska saksofonistka Meta Neža Stražiščar, študentka magistrskega študija pri prof. M. Drevenšku, je svoje znanje kalila v Logatcu in Celju. Uspešno tekmuje na priznanih domačih in tujih tekmovanjih (TEMSIG, Emona, Andorra SaxFest) ter se uveljavlja kot izjemno aktivna komorna glasbenica doma in v tujini. Tenorski saksofonist Tomislav Slačanac (razred prof. M. Rogine) prihaja s Hrvaške, kjer je bil večkratni državni prvak (HDGPP), najvišja mesta pa je osvajal tudi na mednarodnih tekmovanjih v Varaždinu, Splitu in Sremski Mitrovici. Svoje izkušnje redno dopolnjuje z igranjem v Big Bandu Osijek. Baritonski saksofonist Maksim Gal (razred prof. M. Rogine) je po šolanju na Glasbeni šoli Grosuplje in Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana postal prejemnik zlatih priznanj na uglednih tekmovanjih, kot so TEMSIG, Emona in Woodwind & Brass, svoje znanje pa redno izpopolnjuje na mojstrskih tečajih.

Kvartet Cédez združuje vrhunske slovenske čelistke in čeliste, ki komorno glasbo dvigujejo na najvišjo raven. Kvartet violončel Cédez sestavljajo štirje izmed najuspešnejših slovenskih violončelistov, prejemniki najvišjih nagrad na državnih in mednarodnih tekmovanjih. Vsi so svoje znanje pridobivali na najprestižnejših evropskih glasbenih univerzah in ustanovah (Mozarteum Salzburg, Visoka šola za umetnost v Zürichu, Konservatorij Amsterdam), kjer so komorne skupine štirih violončel bistveno bolj razvite in pogoste. Tovrstno zasedbo želijo prinesti domov, da bi glasbo na najvišji izvajalski ravni približali širšemu slovenskemu občinstvu. Katarina Kozjek je magistrirala v Ljubljani pri prof. M. Mlejniku. Kot solistka in komorna glasbenica je nagrajenka številnih festivalov in tekmovanj (TEMSIG). Bila je namestnica vodje violončel v SNG Maribor, trenutno pa je vodja sekcije violončel v HNK Ivana Zajca na Reki ter predana pedagoginja. Zala Vidic je po študiju na Dunaju (prof. R. Latzko) magistrirala v Amsterdamu (prof. P. Wispelwey). Je prejemnica Škerjančeve nagrade in nekdanja zastopnica Slovenije na Evrovizijskih mladih glasbenikih. Delovala je v uglednem orkestru Amsterdam Sinfonietta in ustvarja v več komornih zasedbah. Nejc Rupnik študira na prestižni univerzi Mozarteum v Salzburgu pri prof. E. Bronziju. Je dvakratni prejemnik Škerjančeve nagrade ter večkratni nagrajenec tekmovanj, tako solistično kot s Klavirskim triem Rupnik, s katerim nastopa že trinajsto leto. Igra na vrhunski instrument iz Cremone. Izak Hudnik je magistriral na Mozarteumu in v Zürichu, izkušnje pa je nabiral tudi v slovitem amsterdamskem orkestru Concertgebouw. Je dvakratni prejemnik Prešernove nagrade in nagrajenec mednarodnih tekmovanj. Ob uspešni koncertni karieri je tudi doktorski študent filozofije na Univerzi v Ljubljani.

Nejc Pipp je glasbeni ustvarjalec mlajše generacije iz Škofje Loke, ki je svoj umetniški potencial potrdil že z dvema avtorskima albumoma. Njegov prvenec Ulysses (2020) razkriva intimno in zrelo izpoved najstnika, ki samozavestno prepleta elemente dream popa, jazza, R&B-ja in hiphopa ter jih produkcijsko oblikuje z izjemno preciznostjo. Kljub mladosti njegova glasbena govorica deluje suvereno in izbrušeno, kot bi ustvarjal že vrsto let. V njegovem zvoku lahko prepoznamo vplive globalnih ustvarjalcev, a hkrati ostaja izrazito avtorski ter intimno zaznamovan z njegovim osebnim pogledom na svet.  Na domačo glasbeno sceno je odmevneje vstopil z izdajo svojega drugega albuma Entropy (2024), ki v produkcijsem smislu še presega že tako dovršen prvenec. Pippov izraz združuje mistiko, subtilnost in romantiko, ki v prepletu lo-fi-ja in soul-popa prehajajo v omamne trip-hop odtenke z izrazito čustveno noto. Glasbeni kritiki so bili nad albumom navdušeni in ga postavljajo ob bok izdajam sorodnih tujih izvajalcev, Pippa pa opisujejo kot surov dragulj, ki ustvarja  globoko in iskreno poezijo, presenetljivo zrelo za tako mladega umetnika. Nejc pa se lahko ponaša še z nečim: krasi ga rahlo hripav, krhek in obenem samozavesten glas, s katerim pluje skozi zvočne pokrajine, ki mu jih naslika izvrstno izbrana zasedba inštrumentov. Besedila se izmikajo obrabljenim ljubezenskim klišejem. Govorijo o razdalji, odsotnosti, negotovosti in subtilnih trenutkih bližine, ki pogosto ostanejo neizrečeni. To je glas generacije, ki ljubezen doživlja drugače: bolj razpršeno in fragmentirano, a nič manj intenzivno.

Z bobni do sanj, a nič kaj sanjavo. Bobnamo s srcem in z glavo! Z bobni do sanj, a nič kaj sanjavo. Bobnamo s srcem in z glavo! S širokim repertoarjem raznovrstnih ritmov se na našem odru predstavljajo bobnarji in kitaristi – učenci Sokijeve bobnarske in kitarske šole. Šola deluje pod sloganom »Z bobni do sanj«. Če imamo sanje, imamo tudi cilj, ki nam omogoča, da si utiramo svojo pot. Bolj ko vadimo, boljši postajamo – to dokazujejo nastopi mladih glasbenikov, ki se urijo v bobnanju in igranju kitare v Sokijevi bobnarski in kitarski šoli. Program obsega zahtevnejše tolkalske kompozicije, ki vabijo mlade in stare, da se skupaj veselimo življenja. Predstavil se bo tudi šolski bend Sokijeve šole.

Policijski orkester je osrednji protokolarni orkester Republike Slovenije, ustanovljen leta 1948. S svojim razvojem je oblikoval prepoznaven simfonični zvok in združuje vlogo glasbenikov ter policistov, s katero povezuje policijo in javnost ter predstavlja pomemben del slovenske državne kulture. Kakovost in prepoznavnost Policijskega orkestra sta rasli vse od njegove ustanovitve leta 1948, pravi razcvet pa je orkester doživel v zadnjih desetletjih, vzporedno z rojstvom nove države. Leta 1994 je slovenska vlada takratni glasbeni sestav imenovala za uradni protokolarni orkester Republike Slovenije, ki se od leta 2001 uradno imenuje Policijski orkester. Številni dirigenti in umetniški vodje so vzgajali in razvijali orkester, izboljševali njegovo strokovnost ter bogatili njegov glasbeni repertoar. Z njihovo pomočjo je orkester nadgradil svoj umetniški izraz ter izoblikoval pravi simfonični zvok, ki je še danes njegova značilnost in odlika. Člani orkestra s svojim delom povezujejo policijo in slovenske državljane, s svojim glasbenim in operativnim delom, strokovnostjo, zavzetostjo, predanostjo in zavezanostjo dvojnemu poklicu glasbenika in policista pa so v čast in ponos ne le policiji, temveč tudi slovenski državi.

Ina Krajnc in Klara Lužnik navdušujeta z izjemno usklajenostjo, mednarodnimi nagradami in hitro rastočo koncertno potjo. Pianistki Ina Krajnc in Klara Lužnik sta se spoznali leta 2016 na Konservatoriju za glasbo in balet Maribor, kjer sta obe uspešno maturirali. Svojo glasbeno pot od leta 2020 nadaljujeta na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu, kjer sta junija 2024 diplomirali — Ina pod mentorstvom prof. Tilla Fellnerja in Klara pod mentorstvom prof. Zuzane Niederdorfer. Kot duo delujeta od leta 2021 v razredu klavirskega dua, ki ga sestavljata Sivan Silver in Gil Garburg. Od oktobra 2024 pod njunim mentorstvom nadaljujeta magistrski študij smeri klavirski duo. Marca 2023 sta na tekmovanju TEMSIG osvojili absolutno prvo nagrado in posebno nagrado za interpretacijo Skrjabinove fantazije za dva klavirja. Novembra 2024 sta na Mednarodnem klavirskem tekmovanju v Rimu prejeli prvo nagrado, decembra istega leta pa sta zmagali na štipendijskem tekmovanju Martha Debelli v sklopu univerze, kjer študirata. Oktobra 2025 sta uspešno opravili avdicijo za akademijo Piano-Piano 2025/2026 v Parizu, ki omogoča klavirskim duom dodatno izobraževanje s priznanimi pianisti in pedagogi. Istega meseca sta izvedli samostojni recital v Veroni. Novembra 2025 sta zmagali na 11. Mednarodnem tekmovanju Premio internazionale Giangrandi-Eggman in prejeli prvo nagrado ex aequo. V preteklem letu sta izvedli samostojne recitale na festivalih doma in v tujini. Decembra 2025 sta bili izbrani za Mednarodno tekmovanje Ilmari Hannikainen Piano Chamber Music Competition 2026, ki bo potekalo februarja in marca 2026 v Jyväskyläju (Finska), konec aprila 2026 pa ju čaka samostojna turneja na Siciliji (Italija).

Zaključna festivalska povorka bo ob zvokih Pihalni orkester Pošta Maribor zaokrožila dogajanje na Lentu z glasbenim sprehodom med Vodnim in Sodnim stolpom ter prazničnim postankom na Splavarski brvi. Vodni stolp – Splavarska brv – Sodni stolp Tradicionalna festivalska povorka bo letos zaznamovala zaključek festivalskega dogajanja. Sprehodila se bo po slikoviti promenadi na Lentu, od Vodnega stolpa do Sodnega stolpa, z vmesnim postankom na Splavarski brvi, kjer se bo dogajanje za trenutek še posebej razživelo. Za glasbeno spremljavo bo poskrbel Pihalni orkester Pošta Maribor, eden najprepoznavnejših in najkakovostnejših pihalnih orkestrov v Sloveniji, ki deluje že od leta 1931. Orkester danes združuje več kot 70 članov različnih generacij in poklicev – od mladih glasbenikov do izkušenih akademskih umetnikov – kar ustvarja edinstveno in bogato glasbeno energijo. Orkester se ponaša z bogatimi mednarodnimi izkušnjami, saj je nastopal po vsej Evropi, od Avstrije in Nemčije do Španije in Skandinavije, ter prejel številna priznanja in visoke uvrstitve na uglednih tekmovanjih. Po več kot petih desetletjih umetniškega vodenja je dolgoletnega dirigenta Ervina Hartmana mlajšega nasledil Aleksander Čonč, ki orkester z novo energijo in vizijo uspešno vodi naprej. Zaključna povorka bo tako združila tradicijo, glasbo in praznično vzdušje ter simbolično zaokrožila festivalsko dogajanje v nepozaben skupni trenutek.

Leonard Kobal navdušuje z virtuoznostjo, številnimi nagradami in izrazito glasbeno zrelostjo. Pianist Leonard Kobal je študent klavirja na Akademiji umetnosti v Novem Sadu v razredu prof. Rite Kinke. Svojo pot je z odliko začel na Glasbeni šoli v Varaždinu pri prof. Predragu Šanteku, danes pa velja za izjemno uspešnega solista in komornega glasbenika. Je večkratni zmagovalec domačih in mednarodnih tekmovanj, kjer je osvojil številna prva mesta in nagrade občinstva. Med njegovimi najprestižnejšimi dosežki izstopajo prva mesta in zlate nagrade na tekmovanjih TEMSIG, Tartini (kjer je prejel tudi posebno nagrado za lastno skladbo), Ivan Rijavec (absolutni zmagovalec), Lions Grand Prix na Reki ter na hrvaških državnih tekmovanjih. Slavil je tudi na mednarodnih odrih v Moskvi, Sremski Mitrovici (vseh 100 točk) ter na tekmovanjih Great Masters in Golden Piano Talents, kjer je prejel posebni nagradi za izvedbo Chopina in Bacha. Kot polfinalist madžarskega šova talentov Virtuozi V4+ si je prislužil koncert z Madžarskim orkestrom na Lisztovi akademiji v Budimpešti. Do danes je izvedel že več odmevnih recitalov, kot solist z Varaždinskim komornim orkestrom pa je nastopil na Varaždinskih baročnih večerih. Za svoje izjemne dosežke je prejel tudi nagrado za odličnost Rotary kluba Varaždin, svoje znanje pa redno izpopolnjuje na mojstrskih tečajih pri uglednih profesorjih, kot so N. Trull, R. Dalibaltayan, V. Ščerbakov in drugi

Godba veteranov Štajerske Ervina Hartmana je bila na njegovo pobudo ustanovljena leta 2002 in deluje v okviru Kulturno-umetniškega društva Pošta Maribor. Ob 15-letnici delovanja se je na pobudo godbenikov preimenovala v Godbo veteranov Štajerske Ervina Hartman. Čeprav so nekateri člani še vedno dejavni tudi v svojih matičnih godbah, jim veteranska godba ponuja predvsem prostor za glasbeno druženje, medgeneracijsko povezovanje in skupno muziciranje. Godbenice in godbeniki prihajajo iz dvajsetih različnih godb, tudi iz zelo oddaljenih krajev, kar tretjina tudi iz sosednje avstrijske Štajerske. Godba veteranov Štajerske Ervina Hartmana je doslej izdala štiri zgoščenke. Zadnja med njimi nosi naslov Historični marši in prinaša šestnajst koračnic. Najstarejša, Marš finske konjenice, izvira iz leta 1630, večina skladb pa iz devetnajstega in dvajsetega stoletja. Prirejanje koncertov v mestnem parku ima bogato tradicijo vse od leta 1890, že več kot tri desetletja pa to tradicijo nadaljuje Narodni dom Maribor. Ob družabni jim je dodal tudi družbeno noto, saj z njimi priložnost za koncertiranje v prvi vrsti ponuja ljubiteljskim društvom in glasbenim skupinam iz mesta ter okolice. Tako za raznoliko in pestro glasbeno dogajanje skrbijo godbe na pihala, pevski zbori, komorne zasedbe, vokalni ansambli, ljudski pevci in godci ter folklorne skupine. Od maja do septembra promenadni koncerti, pospremljeni s prijetnimi srečevanji in druženjem generacij ter otroško igro in smehom, v zeleno mestno oazo zvabijo številne Mariborčane, naključnim obiskovalcem pa polepšajo obisk enega najlepših parkov v tem delu Evrope. Za leto 2026 načrtujemo 13 koncertov, ki jih bomo izvedli vsako sončno nedeljo ob 10.30, ogled pa bo brezplačen. Koncerte v parku je podprla Mestna občina Maribor. Ob slabem vremenu prireditev odpade. Organizator si pridržuje pravico do spremembe programa.

Vokalna skupina Uriele je nastala leta 2019, ko so tri mlade pevke iz okolice Ptuja na željo dirigenta domačega tamburaškega orkestra združile glasove za en sam koncert. Želja po večglasnem petju jih je kmalu povezala v vokalni trio, ki danes s svojimi nastopi navdušuje različno občinstvo. Njihovo petje na vseh nastopih in koncertih spremlja kitara, občasno pa klavir in kahon. Na večjih odrih se tričlanski zasedbi pridruži tudi band. Rade posegajo po različnih glasbenih zvrsteh – od narodno-zabavnih ritmov, popevk in zimzelenih skladb do jazza, ljudskih pesmi in rocka. Pesmi izvajajo na svoj način, z lastnimi priredbami in prepoznavnim večglasjem. Vokalna skupina deluje pod okriljem Kulturno umetniškega društva Majšperk. Prirejanje koncertov v mestnem parku ima bogato tradicijo vse od leta 1890, že več kot tri desetletja pa to tradicijo nadaljuje Narodni dom Maribor. Ob družabni jim je dodal tudi družbeno noto, saj z njimi priložnost za koncertiranje v prvi vrsti ponuja ljubiteljskim društvom in glasbenim skupinam iz mesta ter okolice. Tako za raznoliko in pestro glasbeno dogajanje skrbijo godbe na pihala, pevski zbori, komorne zasedbe, vokalni ansambli, ljudski pevci in godci ter folklorne skupine. Od maja do septembra promenadni koncerti, pospremljeni s prijetnimi srečevanji in druženjem generacij ter otroško igro in smehom, v zeleno mestno oazo zvabijo številne Mariborčane, naključnim obiskovalcem pa polepšajo obisk enega najlepših parkov v tem delu Evrope. Za leto 2026 načrtujemo 13 koncertov, ki jih bomo izvedli vsako sončno nedeljo ob 10.30, ogled pa bo brezplačen. Koncerte v parku je podprla Mestna občina Maribor. Ob slabem vremenu prireditev odpade. Organizator si pridržuje pravico do spremembe programa.