Velika retrospektivna razstava ponuja pregled čez kontinuirano ustvarjalno prakso slikarja Ludvika Pandurja od začetka 70-ih let do danes. Umetnikov obsežen opus bo tokrat prvič celostno prikazan in ovrednoten v tako velikem obsegu. »V mojem slikarstvu je vedno prisotna srhljivost, deluje v razponu od lepote do groteske, tista zarisana lepota, ki draži in provocira.« (Ludvik Pandur) Slikarjevo delo zaznamujejo večna prehajanja med figuro in krajino, med mimetičnostjo in abstrakcijo, med liričnim in epskim, med intimnim in mitološkim. Pandur se z izjemno senzibilnostjo odziva na razpoloženjska stanja svoje okolice, od domačega Maribora do številnih potovanj. Navdih črpa v skrivnostnosti mariborskega parka in izobilju mariborske tržnice, pokrajinah razbeljene Kastilje in romantične južne Bavarske, londonskega Soha in newyorškega Manhattna. Je izjemen erudit, velik poznavalec kanona zahodne umetnosti, prvenstveno slikarstva, ob tem pa še mitologije in književnosti, poezije in glasbe, filma in fotografije.

razstava likovnih del članov DLUM UMETNOST V IZJEMNIH RAZMERAH Letošnja pregledna razstava DLUM 2021 dejansko poteka v izrednih razmerah, saj so zaradi pandemije COVID 19, ki traja že dobri dve leti, zaradi česar je tudi lanska razstava potekala v enakih “vojnih pogojih”, odpadle razne prireditve, vključno z odprtji, ki bi jih ob 100. obletnici organizirane likovne dejavnosti na področju SV Slovenije in Koroške, v normalnih okoliščinah, lahko izvedli. Vseeno pa je visoka obletnica naslednika Groharja, čigar prvo razstavo je leta 1920 odprl njen pokrovitelj, sam general Rudolf Maister Vojanov, obeležena z monografijo, ki bo ostala kot edini dokument tega jubileja, kar je dobro, čeravno je bila deležna številnih kritik, nekaterih upravičenih, drugih neupravičenih. Vsakoletne skupinske razstave članic in članov DLUM so bil e zmeraj pomemben, pravzaprav edini pokazatelj likovne ustvarjalnosti na omenjenem teritoriju, ki ga pokriva DLUM. Kot dolgoletni strokovni sodelavec DLUM sem v vlogi likovnega kritika in kuratorja...

Otroci v času holokavsta. Dokumentarna razstava. Otvoritev: 25. januar 2022, ob 18. uri - virtualnega vodenja po razstavi. Obiščite nas lahko: V času holokavsta (1933–1945) so evropske judovske skupnosti prestajale krute pretrese, doživljale strahotne socialne in družinske zlome. Otrokom, ki so živeli v teh okoliščinah, se je v prvi vrsti porušila dnevna rutina, ki so je bili vajeni, mnogi med njimi so bili tako rekoč čez noč prisiljeni »odrasti«. Kljub grozljivim okoliščinam in življenjskim razmeram, v katere so bili pahnjeni, pa so se vseeno predajali domišljijski igri, risali in pisali, izražali upanje, sanje in strahove. Razstava z izborom risb, pesmi, pisem in igrač teh otrok ponuja ganljiv in navdihujoč vpogled v življenje judovskih otrok med holokavstom, obenem pa s prikazom optimizma, ustvarjalnosti in domišljije razkriva njihovo izjemno zmožnost, da se kljub življenju v neopisljivih okoliščinah oklepajo življenjske sile. Razstavo je pripravil spominski center Yad Vashem, za slovenski prevod pa je poskrbel Center judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor. Ta razstava je priredba razstave »Stars Without a Heaven: Children in the Holocaust« kuratorke Yehudit Inbar, ki je bila postavljena v Yad Vashemu. Razstavo je pripravil Traveling Exhibitions Department, Museum Division, Yad Vashem, za grafično podobo pa je poskrbel Information Technology Division, Yad Vashem. Slovensko različico razstave je ob finančni podpori Mestne občine Maribor leta 2021 pripravil Center judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor, zanj direktor Boris Hajdinjak (prevajalka Saša Požek, lektorica Darja Gabrovšek Homšak, urednica Marjetka Bedrač, recenzent Boris Hajdinjak).

V Fotografskem muzeju Maribor je te dni na ogled nova fotografska razstava z naslovom "Pozdrav iz ...", avtorja Branka Lipnika. V letih 2020 in 2021 je Branko Lipnik fotografiral nekatere propadle slovenske tovarne. Črno-belim fotografijam je dodal še logotipe in znake tovarn ter zbral še nekaj izdelkov iz tistih časov, ki se jih mnogi še vedno spominjamo. Fotografiral ... Read more

Akt ima eno od najdaljših ikonografskih sledi, njegov razvoj pa je neločljivo povezan s človeškim pojmovanjem lepote. Od preprostega prikaza izgleda človeškega telesa brez implikacij seksualnosti, kipcev, ki so služili kot prikaz plodnosti, do čaščenja lepote telesa, je akt preživel že mnogo transformacij in postal ključen umetniški motiv. Le Maja desnuda je bila zaradi njene ... Read more