100 let organizirane likovne dejavnosti v Mariboru
UGM Kabinet, Strossmayerjeva 6
26. februar – 18. april 2021
otvoritev: petek, 26. februar 2021, 12.00, Instagram (v živo) + Facebook (posnetek)
kustosinja: Breda Kolar Sluga
umetniki: Egon Baumgartner, Karl Coronini, Ifigenija Cozzi, Viktor Cotič, Rajmund Hamböck, Ljudmila Janovsky, Ivan Janovsky Karlovič, Tomaž Janžekovič, Hedvika Kiffmann, Erna Klein Bros, Štefan Kobylanski, Ivan Kos, Franc Krajnc, Špelca Mladič, Ivan Napotnik, Rita Passini, Josip Peteln, Oskar Pistor, Violetta Rosmanit, Mirko Sadar, Friderik Avgust Seebacher, Vera Simonič Blumenau, Franjo Stiplovšek, Avgusta Šantel, Nande Vidmar, Jože Vokač, Josip Tscharre, Ivan Žabota
Konec burnega leta 1920 je bil Maribor prizorišče »prve umetniške razstave«. Pobudo je podal slikar Viktor Cotič, slavnostno pokroviteljstvo pa prevzel general Rudolf Maister. V mestu, ki je po razpadu Avstro-Ogrske in nastanku kraljevine južnoslovanskih narodov doživljalo silovite etnične in socialne spremembe, je to bil svojevrsten podvig, katerega cilj je bil prikazati kulturno podobo zdaj slovenskega mesta, povezati in organizirati likovne ustvarjalce vseh narodnosti, slojev ali stanov ter v javnosti prebuditi zanimanje za likovno umetnost.
Razstava, na kateri je 28 umetnikov in umetnic pokazalo več kot 180 del, je v mestu sprožila vrsto pomembnih novosti: ustanovljeno je bilo prvo likovno društvo, natisnjen prvi umetniški katalog; v medijskih odzivih so prvič problematizirali razstavne zasnove; pričelo se je govoriti o umetniškem trgu in likovnem izobraževanju; takoj po otvoritvi se je pokazala tudi nuja po stalnem razstavnem prostoru in prvi likovni zbirki slovenske moderne umetnosti, ki bi bila javnosti na voljo v trajni obliki.
S to razstavo je likovno življenje končno postalo del mariborskega javnega življenja. Še več, po odprtju I. razstave se v našem mestu delovanje na področju likovne umetnosti kljub težavam in zastojem ni več ustavilo, zato razstavo upravičeno štejemo kot začetek kontinuiranega organiziranega delovanja na področju likovne umetnosti. Razstava je odlična priložnost, da predstavimo zanimive začetke, hkrati pa tudi, da ob jubileju potegnemo črto in premislimo, kaj smo v 100 letih dosegli.

Razstava likovnih del učiteljev in nekdanjih dijakov ob 70. jubileju II. gimnazije Maribor
UGM Kabinet, Strossmayerjeva 6
Razstava na spletu
Otvoritev: 17. marec
organizator: II. gimnazija Maribor
Razstava združuje likovne ustvarjalce vseh generacij, med katerimi so Nika Arnuš, Nika Autor, Matija Bobičić, Urban Breznik, Marko Damiš, Stojan Grauf, Gregor Harih, Rok Horvat, Miha Horvat, Rado Jerič, Samo Kramberger, Anka Krašna, Brane Lazič, Ksenija Nedoh Lazič, Irena Majcen, Boštjan Mesarec, Polona Petek, Ajda Podgorelec, Gregor Pratneker, Oto Rimele, Brina Steblovnik, Natalija Šeruga Golob, Dorijan Šiško, Nuša Štiglic, Simona Šuc, Jože Šubic, Mira Uršič, Sanja Zamuda, Nada Zidarič, Janja Kosi in Matjaž Wenzel.
Mnogo teh je svojo umetniško pot začelo prav na II. gimnaziji Maribor, kjer so jih v spodbudnem ustvarjalnem okolju spremljali izjemni likovni pedagogi in priznani umetniki: Natalija R. Črnčec, Zdravko Jerkovič, Gabrijel Kolbič, Ivan Kos, Rudolf Kotnik, Janez Pristavec, Mirjana Rukavina, Nina Šulin, Rudi Uran, Zlatko Zei in Vlasta Zorko. Sprehod skozi slogovni razvoj od sredine 40. let prejšnjega stoletja do danes spremljajo raznolike zvrsti umetniškega izraza, ki jih avtorji predstavljajo v malem formatu.

V času, ko se je zgodilo nezamisljivo in se je kolesje sveta nenadoma zaustavilo, si dom & svet in svet & dom še nikoli nista bila hkrati tako blizu in tako daleč.
Skupinska prodajna razstava brez osrednje teme je ad hoc odziv na ta vmesni, čudno nepredvidljivo-neobvladljivi čas, ko smo vsi skupaj, a vsak zase (doma in v svetu) ter ko je vizualna umetnost bivala predvsem virtualno.
Razstava predstavlja dela 31 vodilnih umetnic in umetnikov vseh generacij, ki delujejo v našem lokalnem (domačem) prostoru, iz njega izhajajo ali uhajajo (v svet). Njeno izhodišče je serija grafik (natančneje: grafičnih listov) iz konca 19. stoletja, ki prikazuje reprodukcije znanih in manj znanih svetovnih umetniških del. V času nastanka je grafična mapa služila kot prenosnik znanja, kot vmesnik med domom in svetom. Danes, v tej apokaliptični sezoni 2020/2021, so v vsako posamezno grafiko poljubno intervenirali izbrani umetniki.

Gostja letošnje tretje Rezidence za družbene spremembe (1. 4.–30. 4. 2021) je performerka Anja Bezlova s KD Priden možic. Umetnica bo na rezidenci raziskovala in ustvarjala formo cabareta v sodelovanju s Kolektivom ZIZ (Društvo ZIZ). Rezidentka bo v Mariboru ustvarjala v mesecu aprilu, ko bo javnosti predstavila tudi rezultat ustvarjalnega procesa - otroška pripovedna predstava za dva klovna, kalimbo in občinstvo ter cabaret točko v sodelovanju s Kolektivom ZIZ.
Anja Bezlova (uradno Završnik) je ulična in cirkuška performerka, ki je izobraževanje začela pri Nataliji in Ravilu Sultanovu v okviru Buffeto Laboratorija Smeha in Šole uličnega gledališča Ane Monro ŠUGLA, od leta 2011 – 2014 pa se je izobraževala v International school of Theater Creation HELIKOS v Firencah. Je članica gledališke skupine Globus Hystericus, ki gostuje po vsej Evropi in je letos dobilo nagrado URBana LJUBLJana za najboljšo slovensko ulično predstavo.

Glasba za pihalni oktet Wolfganga Amadeusa Mozarta in češkega skladatelja Josepha Myslivečka, katerega dela je mlajši Mozart občudoval in se po njih zgledoval kot kontrast pa delo mladega češkega skladatelja Gideona Kleina, umorjenega v 2. svetovni vojni. Pihalni oktet bo vodil oboist Matej Šarc, solist orkestra Slovenske filharmonije in profesor na ljubljanski Akademiji za glasbo.
Program:
Josef Mysliveček: Oktet št. 1 v Es-duru za oboi, klarineta, rogova in fagota
Gideon Klein: Divertimento
Wolfgang Amadeus Mozart: Serenada št. 11 za pihala v Es-duru, K. 375