Japonski tradicionalni ples nihon-buyō

Predavanje in prikaz

Cena vstopnice: Vstopnine ni

Edinstvena oblika japonskega plesa

Rankō Fujima, naslednik prestižne šole japonskega plesa Fujima Daichi, ki se je uveljavila že v obdobju Edo (1603‒1867), s trudom ohranja klasična dela, prav tako pa ustvarja nova, ki temeljijo na tujih literarnih delih in glasbi ter jih predstavlja doma in po svetu.
Tokrat bodo predstavljena tri dela izvedena v edinstveni obliki japonskega plesa, imenovani »suodori«, pri kateri plesalci ne nosijo lasulj, kostumov ali drugih oblačil, s pomočjo katerih bi predstavljali določeno vlogo.
Deli »Matsu no Okina« in »Miyakodori«, katerih edinstvena glasbena spremljava je izvedena s pomočjo tradicionalnih japonskih inštrumentov (shamisen, japonski bobni) je koreografirala Rankōva babica Fujiko, ki je veljala za živeči nacionalni zaklad Japonske. »Henshin« ali »Metamorfoza« je japonska plesna priredba Kafkovega istoimenskega romana. Posebnost japonskega plesa Nihon-buyō je, da lahko plesalec sam izraža ženske, moške in živalske like ter naravna pojave, ki jih v tem delu mojstrsko ponazarja s pomočjo Bartokovih klavirskih skladb. Poleg lepote gibanja japonskega plesa bodo obiskovalci lahko uživali tudi v njegovi simpatični izraznosti.

Rankō Fujima (藤間蘭黄氏)
Rojen v družini, ki se ukvarja z japonskim plesom ter obstaja že od obdobja Edo (1603‒1867), je bil že od svojega petega leta deležen učnih ur plesa od svoje babice Fujiko Fujima, ki je veljala za živeči nacionalni zaklad Japonske, in matere Rankei. Prvi odrski nastop je imel že pri šestih letih, pri šestnajstih pa je že postal mojster šole Fujima. Študiral je tudi »nagauto«, japonsko dolgo pesem, gledališče Noh, glasbeno spremljavo in čajni obred. Pri petindvajsetih letih je pridobil mojstrsko licenco ter pričel poučevati širok nabor študentov od začetnikov do mojstrov.
Poleg klasičnih del, ki sta mu jih predali mati in babica, izvaja tudi dela kot so Goethejev Faust v solo izvedbi »Magagami«, opera Seviljski brivec, katere dogajanje je prestavljeno v Edo in se imenuje »Doyōjin«, baletni ples ob spremljavi klavirske glasbe Mussorgskyja »Tenrankai-no-e« in podobna modernejša dela. Že od generacije njegove babice se je šola Fujima aktivno ukvarjala s čezmorskimi dejavnostmi in predstavitvami japonskega plesa v Severni in Južni Ameriki, Aziji, na Bližnjem vzhodu in v Evropi.
V letih 2015, 2017 in 2019 je v Tokiu nastopal v predstavi »Nobunaga« s svetovno znanim plesalcem Farkhom Ruzimatovim pod taktirko umetniškega vodje ruskega nacionalnega baleta Morihirom Iwato. Leta 2015 je prejel Nagrado ministra za izobraževanje, kulturo, šport, znanost in tehnologijo za umetnost, leta 2016 pa ga je Agencija za kulturo imenovala za Kulturnega odposlanca Japonske. Leta 2019 si je prislužil še Nagrado japonske umetniške akademije, v jeseni 2020 pa še častno odlikovanje na vijoličnem traku, ki se podeljuje posameznikom, ki so bistveno prispevali k akademskemu in umetniškemu razvoju, izboljšavam in dosežkom.