Tokrat je bilo pa povsem drugače. Ta petek je bil… Boljši? Ne, to bi bilo najbrž preveč subjektivno. Prijazno, sprejeto, skoraj domačno – to pa že. Potem ko pred tednom dni ni odgovarjal na vprašanja in je nekatere novinarske članke označil za »čudo«, je Saša Gajser, pomočnik trenerja NK Maribor, ki je za [kot kaže] slaba dva tedna dobil v upravljanje moštvo trenutno na oni strani Gausove krivulje, danes pred jutrišnjo tekmo s Krko v Ljudskem vrtu skoraj deset minut odgovarjal na vsa zastavljena vprašanja. Zbrano, premišljeno, odprto. Kako je vse potekalo na treningih ta teden? »Vse je, kot mora biti. Fantje so na treningih delali dobro. Zavedamo se situacij, v katerih nismo dobri in te stvari smo popravljali. Verjamem, da bo v soboto to zgledalo v nekaterih segmentih igre boljše.«
Gajser je torej posredno priznal, da je v 0:0 proti Rudarju nekje nekaj tudi zmanjkalo. Kateri so ti segmenti, je jasno že ob pogledu na podrobno lestvico prve slovenske lige, ki ji je sicer včeraj selektor Srečko Katanec domala očital preveliko število golov [v čemer uživamo očitno vsi razen njega]. Maribor je doslej v sedmih krogih zabil le osem golov [od tega štiri novincu Krškemu; ter še dva Astani na dveh tekmah], tri manj kot četrte Domžale in peti Koper, devet manj kot vodilna Gorica in kar enajst manj kot druga Olimpija, ki se je našutirala proti Celju (6:0). O tem, kateri so točno vsi ti segmenti bi se – kot je primerno opisal Gajser – lahko itak pogovarjali tri ure. Ampak v enem odgovoru? »V nekaterih stvareh bi lahko bili boljši – realizacija. V določenih trenutkih [ta] mora biti boljša in da – ko imamo posest žoge – ne dovolimo nasprotniku, da ogrozi naša vrata. Še posebej glede nato, da mora NK Maribor v osnovi igrati napadalen nogomet – v tem smislu, da gre v vsako tekmo na zmago.«
Glede nato, kar je Mitja Viler izjavil med polčasom v Velenju, češ, da je bil pred tekmo dogovor, naj se igra na 0:0, se vidi, da so v Ljudskem vrtu po ponedeljkovi tiskovni konferenci, kjer sta predsednik Drago Cotar in direktor Bojan Ban pojasnila, da klub nikoli ni bil v boljši finančni situaciji, imeli tudi prepotreben mir. Malo so razmislili, stopili na žogo, a še vedno ostajajo v koži aktualnih državnih prvakov. »Odločamo mi, ne Krka,« pravi Gajser na omembo, da je Krka doslej dvakrat iz Maribora odnesla po točko [ni pa vijoličastih na ducat tekmah še uspela premagati].
Kaj pa pritisk – zdi se, da jim je ta prišel do živega, ne nazadnje sta se Cotar in Ban odzvala na pisanje tako v medijih kot »kuloarjih«? »Popolnoma se strinjam z vami. Prejšnji teden sem jaz odreagiral na način, ki je bil mogoče z moje strani narobe ‘razumevajoč’. Trdim [eno], da se bomo ‘nosili’ s tem pritiskom in z vsem, kar spada k velikemu klubu kot je Maribor in fantje to delajo odlično. Problem vidim v tem, da se ustvarja neko vzdušje, kjer jaz kot – v tem trenutku – trener vidim, da stvari niso tako slabe, niso pa tudi idealne. Fantje ta pritisk čutijo, vendar se s temi stvarmi kar dobro kosajo. Tu in tam imamo na treningu in tudi na tekmah kakšnega mladega več, kjer moramo mi kot klub narediti vse, da jih ščitimo, da lahko dajo na treningu vse od sebe, ne pa da razmišljajo o stvareh, ki v tem trenutku niso tako realne oziroma pomembne.«
Te stvari so jasno z vse večjimi pogledi, da ne rečemo apetiti, uperjene v trenutno še vedno prazno pisarno glavnega trenerja. Tako je že od minulega ponedeljka, ko je odšel Ante Šimundža, ta ponedeljek si je klub kupil nekaj časa s preusmeritvijo pozornosti na klubske finance in zagotavljanjem nešportnega dela kluba, da še vedno zelo zaupajo športnemu. Vendar vseeno so tudi v slačilnici neka ugibanja najbrž so, kdaj bo, kdo bo, kaj bo prinesel…? »Odgovorno trdim, da so fantje zelo profesionalni. Celotno vzdušje in situacija jih je privedla, da so v nekem trenutku manj sproščeni, kot bi lahko bili. In to je moja glavna naloga: fante narediti sproščene. V Velenju so bili tako sproščeni kot samozavestni, igrali smo drugače kot bi želeli ali kot lahko, vendar želel sem, da skozi tekmo pridobijo izgubljeno samozavest, ne pa da že v peti ali šesti minuti – kot proti Olimpiji – dobimo gol in gre tekma v drugo smer.« Če kaj, drži to. Maribor se v Velenju ni bal biti Maribor, čeprav se utegne tam, nekje spomladi, zgoditi, da bo remi z Rudarjem izpadel kot dragoceno izgubljanje točk.
Kader. Poškodovani so Welle N’Diaye, Marwan Kabha in Petar Stojanović [ob, seveda, dalj časa odsotnemu Aleksandru Rajčeviću], ki se vsi vračajo, začeli so trenirati, a za Krko še ne bodo nared, poudarja Gajser. Kaj pa okrepitve – po odhodu Arghusa in poškodbi Rajčevića, čeprav se zdaj vrača Gigli? »V Velenju je igral Vujčić, ki je igral po mojem mnenju zelo dobro. Mladi delajo zelo dobro, situacija je, kakršna je in razmišljamo, da mladi prevzamejo odgovornost, ko je situacija […] V tem trenutku mladi dobro odgovarjajo na vprašanja na treningih, verjamemo vanje, vendar trenutna situacija je takšna, da je možen tudi kakšen žvižg ali komentar več, kot je potrebno. Mlade želimo obraniti stvari, ki jih starejši lažje prenesejo.«
Na omembo, da številni igralci več kot očitno niso v optimalni formi, je Gajser odkrito povedal, da v medijih nikoli niso javno razglabljali o tovrstnih problemih, poškodbah, izpadu treningov med pripravami… »Trudimo se, se s tem ubadamo in delamo. Logično pa je: če nekdo ni treniral, bo kasneje v igri padel. Zato mi je popolnoma jasno, da s Krko ne bo lahka tekma. Moramo pa zmagati.« Že zato, da ne bo razlika narasla, kar pa Gajserja, vsaj za zdaj, še ne skrbi: spomnil je na poraz z Olimpijo v Stožicah (1:4) po slavju proti Rangersom, kar takrat ni bilo usodno.
Vendar vprašanja so se vseeno vrnila k – na igrišču – najbolj opaznem problemu. Realizaciji. Posest vijoličastim uspeva, a tega ne znajo nadgraditi, saj so doslej v sedmih krogih zbrali 70 strelov [40 v okvir, 33 mimo]. Poleg štirih prej naštetih golgetersko bolj razpoloženih klubov ima sedem strelov več tudi Krka, ki je poleg Celja, Krškega in Zavrča po uspešnosti strelov za Mariborom. Gajser v strelsko razpoloženost ne dvomi.
»Imamo dovolj kvalitete, da zadanemo! Tudi v Velenju smo imeli priložnosti, a nismo zadeli. Tega ne jemljem kot negativno kritiko za napadalce, ko ekipa ni v optimalnem stanju, se zgodijo takšne stvari. Zato v tem pogledu nisem zadovoljen s tekmo proti Rudarju.« Kaj pa iztrošenost zaradi truda pri vlečenju voza, pri »matranju« za vsako ceno, da bi žogo nekako spravila v gol, ki se vse bolj pozna pri Agimu Ibraimiju in Marcosu Tavaresu? »Ja. Ampak igra jih enajst. Če igra ni, ne bom rekel ravno ‘organizirana’ v fazi napada, potem individualna kvaliteta gotovo odloča tekmo, vendar ekipa mora biti v optimalnem stanju, da pride na površje to, kar imata Agim in Tava. Dogaja se, da želita prevzeti preveč odgovornosti nase – kar je zame kot trenerja prav. Včasih to izpade, kot da nista v formi, kar ni res. Problem je v njunem dojemanju ‘jaz moram rešiti’. Tava je že večkrat rešil, recimo v Glasgowu, vendar mora biti taka situacija, da bosta z Agimom spredaj sproščena, kreativna, takrat lahko dasta kvaliteto. Ampak da bo vzel žogo iz šestnajstke in predriblal vse… Se strinjate najbrž, da bi bilo malo podcenjevalno do slovenske lige.«
A po drugi strani klub nekoliko podcenjuje tekmece na levem boku, saj je – poleg Jasmina Handanovića, ki ohranja dobro formo še iz lanske sezone – Mitja Viler odigral prav vse minute, kljub kritikam na tekmi z Olimpijo, pa tudi Rudar je imel na njegovi levi v drugem polčasu veliko praznega prostora. So alternative, dodatne opcije? Gajser je bil kratek: »Se strinjam, imamo opcije, moramo se odločiti in to je – to.«
“Ampak da bo vzel žogo iz šestnajstke in predriblal vse… Se strinjate najbrž, da bi bilo malo podcenjevalno do slovenske lige.”
Na koncu je padlo še vprašanje, kako se sam znajde zdaj, ko je bolj kot taktika v ospredju pritisk, ubadanje s psihologijo igralcev, kluba, okolja, čakanje na novega trenerja… »Meni v osnovni pritisk ni problem. Pošteno povedano, ne rabim zjutraj časopisa odpreti, kjer bi prebral, da ‘ne znam’. To ni pomembno. Zame je pomembna odgovornost, ki mi je trenutno naložena, da ekipo pripravim do te mere, da bodo ti igralci, ki imajo dodatno kvaliteto, bolj natančni, kreativni. In takrat bo tudi rezultat prišel. V to sem prepričan.«
Če je še pred tednom dni Gajser z ofenzivnim medijskim pristopom deloval trdo, okorno in kanček preveč zaletavo, je uspel v tednu dni – kot celoten klub, za katerega se vseeno zdi, da se Abel Gigli, ki so ga tokrat izbrali za tiste kratke, pričakovane izjave, povsem še ne znajde, saj je najbrž pričakoval neko povsem drugo zgodbo – zasukati zgodbo. Točka proti Rudarju, tiskovna konferenca Cotarja in Bana ter današnja tiskovka so na resda majav način vendarle umirili situacijo, predvsem z vestnim odgovarjanjem na legitimna vprašanja [mimogrede, nihče od nas ni vprašal, kaj je z novim trenerjem, kdaj bo znan – kar tudi kaže na določeno spoštovanje iz medijskega pola]. A na koncu bo – ne glede na vse besede, članke in pisanja – štela jutrišnja predstava proti Krki. Trenutno bi bil najboljši PR za klub edino ta, da moštvo pred reprezentančnim premorom [Maribor po petih letih med člani ne bo imel svojega moža, je pa Primož Gliha vpoklical že pred dnevi Aljaža Cotmana, Dina Hotića in Gregorja Bajdeta] vknjiži tri točke. In nato predstavi trenerja, morebitne nove okrepitve …
