“Hočemo fuzbal!”


 

Bilo je po pol ure igre. Krunoslav Jurčić, novi trener NK Maribora, je še sedel visoko zgoraj, na VIP tribuni Ljudskega vrta. Sedel je poleg Zlatka Zahoviča, se ve. Tudi na fotografiji kluba na facebooku je bil Jurčić zraven Zahoviča. Tako pač je. Tudi na spletni strani je ob strani Zahovič na vrhu. Sledi trener. Taka je hierarhija. Tega se bo Jurčić, ki je sicer vajen vsega hudega marsičesa iz Dinama, najbrž moral navaditi, sploh zdaj. A to ni bil ultimativni kader te tekme. Ne. Zgodil se je po pol ure, ko bi lahko uradni napovedalec povedal, da se je – pred tekmo – poleg dveh otrok, ki sta iskala na zahodni tribuni svojega atija, izgubil tudi mariborski fuzbal.

To niso bili le segmenti igre, o katerih je še v petek odkrito govoril Saša Gajser, dežurni gasilec v času nogometne suše, ki je zanetila skorajda požar v Ljudskem vrtu. Segment je kvečjemu del nečesa. Tu pa igre sploh ni bilo. Kar je bil v Velenju še prejšnji vikend time-out, je bil zdaj viden manko vsem. Tudi Jurčiču.

A ni bilo to bistvo. Bistvo je prišlo z južne tribune, od Viol. Velik transparent. Z napisom: hočemo fuzbal! In hočemo zmago. A pomembnejše sporočilo je tisto prvo. Maribor ima težave, velike, očitne, tudi statistično izmerljive. Da zabije premalo golov iz že tako ali tako malo strelov. In napisi so se – na odobravanje celega stadiona, kar kaže nato, da je stadion enoten in ne razdeljen, kot je v pretkelosti znal namigniti prav Zahovič – zgodili ravno takrat, ko igra ni šla nikamor, če pa je že šla, je Miodrag Mitrović konkretne strele še bolj konkretno ubranil.

Morda je bila trema? So fantje tako zelo želeli navdušiti Krunoslava Jurčića? Ni jim šlo, potem pa je, v četrto, le šlo noter. Vršič je našel Mendyja in bam – 1:1. V vročini se lažje diha. »Vroče je,« je ob polčasu pred tv kamerami teklo iz Marcosa Tavaresa. Povrhu je Krka izbrala po metu kovanca še kontra stran. Vse, da se Maribor ne bi več počutil tako sproščeno v ligi, ki je letos res zanimiva [vsem razen selektorju Katancu]. Maribor je obrnil, Ibraimi si je naredil rojstni dan, a ko je Maribor mislil, da bo to za »eno« Krko dovolj… Se je zgodila podaja, zgodil se je še enkrat Mertelj in Alen Vučkić in Krka je odnesla piko iz Ljudskega vrta. In Viole so znova dvignile napise. Hočemo fuzbal, hočemo zmago. 

P.S.: Preden preberete ocena, še opazka Pro Plusu in Nogometni zvezi Slovenije [prvi so nosilci tv pravic, druga pa upravlja s prvo ligo]. Neokusno, nespoštljivo in nesramno je, da se zamuja z začetki tekem – še posebej, ko je vroče in sonce nabija pri 32 stopinjah Celzija. 

 


 

Jasmin Handanović 6/10 V klubu 200 je, toliko nastopov že ima v majici Maribora, kamor je že prišel kot izkušen golman, da ne rečemo veteran. Pri golu Krke ni mogel storiti prav nič, v senci je čakal, da se kaj zgodi. Ko se je kaj zgodilo, so žoge švigale levo, desno, zgoraj, spodaj, a nič kaj resnega več. To je bilo zapisano do 85. minute. Ko je padel še drugi gol, spet tako, da se je zgodilo vse, še preden bi »Handa« lahko karkoli naredil. Se morda stegnil? Ponudil? Vrgel? Ni se in bam. 2:2.

 Erik Janža 6/10 Sto-pet-dni! Da, 105. To ni malo za kogarkoli, kaj šele za 22-letnega fanta, ki je že debitiral v članski reprezentanci. Tako dolgo Janža ni igral za prvo ekipo, čakal je, ždel in štel dni. Spraševali smo se, sploh ko smo videli, kaj v Domžalah počneta Matic Črnic in Dejan Trajkovski, del njegove zimske odkupnine, kaj, neki, počne Janža. Da nima »pravega« agenta/menedžerja, smo lahko brali po »kuloarjih«. AS danes je igral stabilno, pokazal, da ima svežino, ki je Viler, zabetoniran, nima. Resda nima takoj iz prve Vilerjevih predložkov (v drugem polčasu je po tleh nevarno našel Tavaresa), ampak vsaj ne dela avtoceste za sabo, ko se je malo opogumil, pa je sodeloval tudi v napadu. Ja, Mitja Viler ima konurenco. Takšno ali drugačno, ampak ima jo.  

Marko Šuler 6/10 Ob Nani Welbecku bolje očitno ni mogel posredovati. Napako si je očital, a ne na glas. Naredil je nekaj, kar proti Krki očitno lahko. Šel je podajat naprej, zbral tudi predložek, ostal je visoko po kotu, kombiniral in iskal globino. Poskrbel pa je tudi za eno najbolj zanimivih situacij: ob prekršku nad njim v 2. polčasu, je skakala cela klop domačih, on pa je miril Gajserja [in ne obratno, kot je to ponavadi v svetu fuzbala].

Abel Gigli 5/10 Pravi, da se v Mariboru dobro počuti. Kako se ne bi, dobiva minute, napako proti Olimpiji, ko je še Šimundža označil, da je bila njegova izključitev, ko je pokasiral par rumenih kartonov v zelo kratkem razponu, neumna, no, Gajser je na to očitno pozabil. Ampak Gigli igra preveč suvereno, da bi nekajkrat izpadel tako medlo. Vzemimo za primer Arghusa, ki je odšel v Brago: sprva je bil preveč zaletav, delal tudi napake, a to zaletavost je uperil v borbenost, da so se nekateri čudili ob odhodu, da nikoli ni osvojil nagrade Vijolč’ni bojevnik. Je pa dobil Arghus slovo post festum z juga in z aplavzom. Gigli je še daaaleč nazaj na začetku, vprašanje, koliko potrpljenja bo imel zlasti Šuler.

Aleš Mertelj 3/10 Za tako napako, resda ne tako kreativno, je Aleš Mejač pristal v B ekipi, kjer je še danes, pozabljen od vseh. A saj tudi Mertelj je pozabljen, njegov uradni konec je prišel v četrtek, ko ga Srečko Katanec seveda ni vpoklical. Mertelj nima ne motiva ne mladosti, da bi se resno lotil naloge »desni bek«. Podaja Welbecku je škodila celi ekipi. Vprašanje je le, kakšna bo kazen, zdaj, ko se bo vrnil Petar Stojanović, saj je Mertelj v prvem delu še enkrat nevarno nespretno posredoval in Krki omogočil še eno priložnost v prvem delu, v drugem pa ob prostem strelu [skrajšanem kotu] lovil Alena Vučkića, zaman.

Agim Ibraimi 7/10 »Dogaja se, da želita preveč odgovornosti prevzeti nase,« je Gajser v petek odgovoril na omembo, da Ibraimi in Tavares prevečkrat skušata preveč na silo rešiti tekmo. Tekma s Krko je bila še ena takih. Ibraimi se spusti v duele takrat, ko mislijo, da se ne bo, in pomeri, ko noben ne pričakuje, da bo. Kot Mitrović ni pričakoval, da bo Agim pomeril ravno v njegov kot. Dras! Bam! Evrogol! Na svoj 27. rojstni dan ga je piknil. Vau! Šel do navijačev, vzhodna tribuna, in pokleknil, poljubil travo.  

Daniel Vujčić 6/10 Ima vse tisto, zaradi česar ga trenutni strokovni štab obožuje. In mu daje priložnost. O Vujčiću je težko reči karkoli konkretno – razen ene res lepe podaje v globino -, saj je marljiv, delaven, neopazen kader. Igra »evropsko«, kljub mladosti [letnik 1995]. Kar pa ni nujno dobro, saj ga je na začetku 2. polčasa, ko je Maribor očitno želel kreniti po drugi gol, moral celo Filipović spodbujati, naj gre vendar vsaj malo bolj naprej. 

 


 

Željko Filipović 6/10 Saj ne rečemo: Filipović ima na trenutke podaje, ki presekajo igro ne le tekmeca, ampak tudi svojega moštva. Toda glede nato, da igra sloni na njem, se prevečkrat zgodi, da so prvi polčasi kontraproduktivni in mora Maribor loviti zaostanek. Pustimo, da je gol »zrihtal« Mertelj, vijoličasti so v prvem polčasu stali preprosto preveč pomaknjeni nazaj. In to je njegova krivda. Igralec, ki bo vsekakor pod Jurčićem najbrž eden od tistih, ki se jim kariera lahko bodisi silno povzpne bodisi zelo pade.

Dare Vršič 7/10 Podaja za prvi gol je bil redek trenutek, ko se ni zbal biti Dare Vršič. Vse ostalo je bilo z zamikom, s pomislekom, z rahlo bojaznijo, kot da bi želel preveriti, ali lahko stori tisto, kar vsi upajo,. da bi storil takoj, brez pomisleka. Ko je v nadaljevanju želel več kreirati, se dejansko igrati z žogo, ga je Gajser zamenjal in v igro poslal Sintayehuja Sallalicha.

Marcos Tavares 6/10 Za trud si vselej zasluži najvišjo oceno, a glede nato, da je tokrat šlo za popravljanje segmenta »realizacija«, je najboljši strelec kluba danes imel nekoliko slab dan, pozna se, da ni več med najmlajšimi in da mu sodniki ne bodo pomagali, ker fizično izgublja duele s tekmeci. Tudi ko je sam – pa naj bo to po tleh ena-na-ena ali pa osamljen strel z glavo po kotu -, mu nekje nekaj zmanjka… Maribor potrebuje še enega napadalca. Nujno.

Jean-Philippe Mendy 7/10 Ko je dobil rumeni karton za prekršek na sredini, kjer v bistvu ni imel kaj iskati, se je videlo, da so tudi njemu živci popustili. A zbral se je, ko je dobil tisto podajo, zaradi katerih je Dare Vršič (še) v Mariboru. Štopal, nastavil, pomeril, med nogami Mitroviću. Lep, okusen, efikasen gol. Ki pa je bil tudi vse, v nadaljevanju je zmanjkalo energije in moči ter tudi idej. 

MENJAVE

[58. minuta] Sintayehu Sallalich 6/10 Zagotovo vnese vsaj mentalno več zagona, nekaj več, dodatni »šus« v napadu, vendar Sallalich v letu 2015 je nekaj drugega kot Sallalich v letu 2014. Če gresta Ibraimi in Tavares na silo, gre Sallalich brezupno, skoraj kot kamikaza. Konča ze z blokiranjem ali za golom.

 [85. minuta] Gregor Bajde -/- Spet je prišel do enega strela z glavo, kar je njegova prednost, nekaj dodatnega, nekaj, kar ga upravičuje v vijoličastem in kot trenutno najdražji nakup poletja ’15. Za oceno je igral premalo, vsekakor pa je ob trenutno le treh napadalcih vprašanje, kaj bo v njem videl Jurčić.

 [88. minuta] Damjan Bohar -/- Igral premalo.