SNG Maribor 27 Slovenska ulica Maribor, Upravna enota Maribor, 2000

Beseda mankind je "izmišljeni" približek nizozemskega mensheid (človeštvo), aludira na pomen človek-otrok, tak namreč, ki še ni dorasel in se razvija. In še kako smo ljudje, razumni moški in ženske, nedorasli, nenehno spreminjajoči, v trajnem razvoju in neprekinjeni rasti. Evolucija nas je odložila na sedanje mesto in radi si mislimo, da točno vemo, od kod smo prišli in kdo smo. Gradimo in rušimo, vzpenjamo se in padamo, ustvarjamo prostor zase, včasih tudi za druge. Učimo se na napakah in napredujemo skozi dialoge, iz generacije v generacijo si utiramo pot. Beremo, študiramo, preverjamo in primerjamo zapisano v knjigah. Celoten razvoj človeštva je neštetokrat popisan v njih, od daljne preteklosti naprej. Spremljajo nas skozi čas. Kam le?

Plesna predstava z glasbo v živo duhovito in smrtno resno prikazuje neskončen razvoj človeštva – otrokom v zabavo, odraslim v (tudi grenko) prepoznavo.

*****
Sklop: Mlado gledališče

Predstava bo v Veliki dvorani Lutkovnega gledališča Maribor, 50 minut in nima odmora. Je brez besed. Sledi pogovor z ustvarjalci po vsaki predstavi. Namenjena je starostni skupini 6+.

Produkcija:De Stilte (NL)
Premiera 2018

*****
Koreograf Jack Timmermans
Avtorja glasbe Stevko Busch, Paul van Kemenade
Kostumograf Joost van Wijmen
Oblikovalec svetlobe Uri Rapaport

Glasbenika
Stevko Busch
Paul van Kemenade

Plesalci
Mirella de Almeida Castagna
Alex Havadi-Nagy
Donna Scholten

*****
Ob predstavi poteka delavnica 1—2's kot demonstracija poustvarjalnega vstopanja na področje plesne umetnosti.

Predstava na Festivalu Borštnikovo srečanje gostuje s podporo:
Fonds Podiumkunsten
Performing Arts Fund (NL)

Brezmadežna/Immaculata je zasnovana po romanu Colma Tóibína, enega najuglednejših sodobnih irskih pisateljev, ki je z romanom Marijin testament humaniziral Kristusovo mater in ji končno podelil lastni glas.

Njegova Marija živi v izgnanstvu in obnavlja spomin na dogodke, ki so privedli do brutalne smrti njenega sina. Ne spominja se ga kot odrešitelja, pač pa kot občutljivega človeka; otroka, ki je živel v času velikih sprememb in pretresov med ljudmi, ki jim ne bi smel zaupati.
Marijina legenda je v uprizoritvi Brezmadežna/Immaculata, ki jo je po gledališki viziji Tomaža Pandurja oblikovala Livija Pandur s sodelavci, prestavljena v intelektualno in emocionalno klimo našega časa.

Zasedba
Marija - Nataša Matjašec Rošker

Dramatizacija in priredba Livija Pandur in Tomaž Pandur, prevod in dramaturgija Livija Pandur, scenograf Marko Japelj, kostumograf Leo Kulaš, lektor Janez Bostič, avtorja glasbe Boris Benko, Primož Hladnik (Silence), sodelavci pri predstavi Branko Jordan, Tibor Hrs Pandur, Edward Clug, Andreja Japelj, Marjeta Borštnar Mini, Janez Balažic, oblikovalka svetlobe Vesna Kolarec, fotograf Aljoša Rebolj, oblikovalec tona in video opreme Gorazd Vever

Mark Haddon, Simon Stephens
The Curious Incident of the Dog in the Night-time

Detektivka, kjer ni prostora za laži

Christopher je sedem minut po polnoči na sredi dvorišča gospe Shears našel psa. Mrtvega, okrvavljenega Wellingtona. Odločil se je, da stvar temeljito razišče. Do potankosti, kot to počnejo detektivi. Christopher je star petnajst let, pravijo, da ima Aspergerjev sindrom, sam pa pravi, da ima rad pse, da ima najraje od vsega matematiko in logiko (zna našteti vsa praštevila do 7.507) in da pozna vse države sveta in njihove prestolnice. Ne prenese, bi se ga dotikali, ne razume vicev in metafor in sovraži laži. Živi z očetom, ki mu je povedal, da je njegova mama umrla. Z raziskovanjem primera Wellingtona se mu prek različnih razkritij odpirajo popolnoma neznani svetovi, sam pa je, na sledi za storilcem, prisiljen početi vse mogoče nemogočosti. Med iskanjem morilca presenečen odkriva domače laži, ki v temeljih zamajejo njegov že tako majavi svet, in tako sprejme prvo veliko samostojno odločitev – pobegniti od doma.

O svetovno uspešnem romanu Skrivnostni primer ali kdo je umoril psa (2003) Mark Haddon pravi, da ne govori o sindromu, pač pa o drugačnosti, o tem, kaj pomeni biti avtsajder. Uprizoritev na Malem odru bo nastala po dramatizaciji angleškega dramatika Simona Stephensa, ki ga bo režirala mlada mariborska umetnica Mateja Kokol, ki je v zadnjih letih na tem odru ustvarila že dve uspešni uprizoritvi: Razlogi za srečo Neila LaButa in Fant, dekle in gospod Vinka Möderndorferja.

Režija: Mateja Kokol

Zasedba
Christopher - Matevž Biber
Ed, njegov oče - Nejc Ropret
Judy, njegova mama - Mojca Simonič
Siobhan - Maša Žilavec
Roger - Matija Stipanič
Gospa Alexander - Irena Varga
Policaj - Bojan Maroševič

Prevajalec Milan Dekleva, dramaturginja Maja Borin, scenografinja Petra Veber, kostumografinja Iris Kovačič, oblikovanje zvoka in giba sz3, lektor Janez Bostič
27 MAR, SRE ob 7:00 PM
8 APR, PON ob 7:00 PM
9 APR, TOR ob 7:00 PM

Izjemna in nadvse inteligentna mlada ženska z malo sredstvi, Kate Croy, je zaljubljena v Mertona Densherja, nadarjenega moža prav tako bornih sredstev in obetov. Oba sta željna vsega, kar bi jima ponujalo bogato življenje. Spoznata umirajočo, zelo mlado ameriško dedinjo, Milly Theale, ki je sama že zagledana v Mertona. Kate Croy pride na idejo, da bi se njen zaročenec moral posvetiti dedinji in se z njo poročiti. Ko bo umrla in bo on podedoval njeno premoženje, se bosta lahko poročila; tako bosta prišla do svojega velikega bogastva in svojega veličastnega življenja. Načrt skorajda uspe, a dedinja izve, da sta njena nova prijateljica Kate Croy in njen domnevni ljubimec zaročena. V grenkem razočaranju podleže svoji bolezni. Toda preden umre, napravi nenavadno volilo, in mladeniču, ne glede na vse, zapusti premoženje. Mladenič, ki nad prevaro nikoli ni bil navdušen, sedaj, kot pravi, ne more preprosto vzeti njenega denarja in izpeljati načrta. Namesto tega svoji zaročenki predlaga, da vrneta bogastvo in se poročita »tako, kot je bilo«. A videti je, da sta oba spoznala, in zaročenka konča roman s temi besedami, da nikoli več ne more biti »tako, kot je bilo«. (Robert B. Pippin)

Prvo slovensko dramsko adaptacijo romana Krila golobice bo na oder Stare dvorane postavil Matjaž Berger, eden izmed estetsko najbolj profiliranih slovenskih režiserjev, ki bo v Drami SNG Maribor režiral prvič.

Režija: Matjaž Berger

Zasedba
Kate Croy - Nataša Matjašec Rošker
Merton Densher - Petja Labović
Milly Theale - Eva Kraš
Maud Lowder - Ksenija Mišič
Susan Stringham - Minca Lorenci
Lord Mark - Kristijan Ostanek
Lionel Croy - Bojan Maroševič
Henry James - Pavle Ravnohrib

Avtorica adaptacije romana in dramaturška sodelavka Eva Mahkovic, scenograf Marko Japelj, kostumograf Alan Hranitelj, lektor Jože Faganel, skladatelj Peter Penko, koreografinja Valentina Turcu, oblikovalec svetlobe Simon Žižek, oblikovalec zvoka Uroš Ban

Hora - Cantata
Koreograf: Edward Clug, Mauro Bigonzetti
Premiera: 8. marec 2019, Velika dvorana
V svoji koreografski stvaritvi Hora (Kólo) za Dortmundski balet se je Edward Clug prvič intenzivno naslonil na glasbeno dediščino rodne Romunije, še posebej na sofisticirane ritmično-melodične adaptacije legendarnega godalnega kvarteta Balanescu. Clug je med lastnim koreografskim raziskovanjem odkril nove povezave med številnimi prelomnimi življenjskimi odločitvami in močjo ritualov, ki nam jih na bolj ali manj prefinjen način vsiljuje družba. Plesna stvaritev Cantata italijanskega koreografa Maura Bigonzettija se je že od svoje praizvedbe leta 2001, ko je predstavo prvič izvedel lizbonski baletni ansambel Gulbenkian, v scenosled sodobnega plesa zapisala kot kultna koreografska postavitev, ki s svojim nezadržnim erosom evocira vso izrazno paleto plesnega Mediterana. Z novo mariborsko postavitvijo Clugove Hore in Bigonzettijeve Cantate se bo baletni večer zaokrožil v grenko-sladkih melodijah, ki slavijo lepoto življenja v vsej njeni čutnosti in minljivosti.
https://www.sng-mb.si/predstave-opera-balet/hora---cantata/
08.03.2019 ob 19:30 Velika dvorana za OPERA BALET PREMIERA in izven
09.03.2019 ob 19:30 Velika dvorana za OPERA BALET SOBOTA in izven
11.03.2019 ob 19:30 Velika dvorana za DIJAŠKI OPERA BALET in izven
12.03.2019 ob 19:30 Velika dvorana za OPERA BALET TOREK in izven
13.03.2019 ob 18:00 Velika dvorana za izven
14.03.2019 ob 19:30 Velika dvorana za OPERA IN BALET ter izven
16.03.2019 ob 18:00 Velika dvorana za EVROPSKI in izven
17.03.2019 ob 17:00 Velika dvorana za OPERA BALET POPOLDANSKI in izven

Po romanu Colma Tóibína Marijin testament
Brezmadežna/Immaculata
Načrtovali smo, da bo novo sezono mariborske Drame otvorila uprizoritev, zasnovana po romanu Colma Tóibína Marijin testament (2012) v priredbi in režiji Tomaža Pandurja. Tomaž se je navdušil nad Tóibínom, enim najuglednejših sodobnih irskih pisateljev, ki je z romanom Marijin testament humaniziral Kristusovo mater in ji končno podelil lastni glas. Njegova Marija živi v izgnanstvu in obnavlja spomin na dogodke, ki so privedli do brutalne smrti njenega sina. Ne spominja se ga kot odrešitelja, pač pa kot občutljivega človeka; otroka, ki je živel v času velikih sprememb in pretresov med ljudmi, ki jim ne bi smel zaupati. Marijina legenda bo v uprizoritvi Brezmadežna / Immaculata, ki jo bo po Tomaževi gledališki viziji oblikovala Livija Pandur s sodelavci, prestavljena v intelektualno in emocionalno klimo našega časa.
Če je oltar tam, kjer pokleknemo, je oltar zame gledališki oder. Prostor, kjer sem s Tomažem preživela vse svoje gledališko življenje, tesno prepleteno z njegovo intimno vizijo sveta, z njegovimi svetlimi in temnimi sanjami, ki jih je v ustvarjalnem zagonu strastno živel v udejanjanju svoje Poezije in Resnice.
Brezmadežna je predstava, ki sva jo za mariborsko Dramo pred letom dni začela oblikovati v miselne pokrajine, v oltar ljubezni, izgube, samote, iskanja smisla v ranah, ki jih ne more nič zaceliti. Ob njegovem odhodu je moja rana tako globoka, da jo lahko prenese le gledališki oder. Brezmadežno posvečam Njemu, ki je trdil, da se vse, kar vstopi v prostor gledališča, spremeni. Tomažu. Moje tišine so tvoje tišine.

Livija Pandur
Zasedba
Marija - Nataša Matjašec Rošker
Dramatizacija in priredba Livija Pandur in Tomaž Pandur, prevod in dramaturgija Livija Pandur, scenograf Marko Japelj, kostumograf Leo Kulaš, lektor Janez Bostič, avtorja glasbe Boris Benko, Primož Hladnik (Silence), sodelavci pri predstavi Branko Jordan, Tibor Hrs Pandur, Edward Clug, Andreja Japelj, Marjeta Borštnar Mini, Janez Balažic, oblikovalka svetlobe Vesna Kolarec, fotograf Aljoša Rebolj, oblikovalec tona in video opreme Gorazd Vever
https://www.sng-mb.si/predstave-drama/brezmadeznaimmaculata/

Wolfgang Amadeus Mozart
Ugrabitev iz seraja
Režija: Bruno Berger-Gorski
Premiera: 15. februar 2019, Velika dvorana
O Mozartovem glasbenem svetovljanstvu in skladateljskem geniju ne priča zgolj dejstvo, da je ustvarjal zelo hitro in v tako rekoč vseh glasbenih zvrsteh svojega časa, med drugim tudi v tedaj vse bolj priljubljenem singspielu (spevoigri) v nemškem jeziku; Mozartov razsvetljeni kozmopolitski duh se še danes vedno znova razodeva v vsebinah, o katerih je pogumno "spregovoril" v svojih opernih delih. Singspiel Ugrabitev iz seraja (Die Entführung aus dem Serail) pri tem ni nobena izjema, saj gre za Mozartovo prvo delo za dunajsko publiko, v katerega je vnesel tudi nekaj tedaj "modernih" turških glasbenih prvin in je nastalo po Gottlieb Stephaniejevi predelavi Bretznerjevega libreta Belmont und Constanze. Zgodba o "drugi ugrabitvi" dveh žensk (Konstance in Blonde) iz turškega seraja Selima paše, ki jo želita izvesti njuna zaročenca, plemič Belmonte in njegov služabnik Pedrillo, na komični način prikazuje trk evropskega kulturnega relativizma z univerzalnimi vprašanji svobode, družbenih vlog, določenih s spolom, in ljubezni. O Mozartovem glasbenem svetovljanstvu in skladateljskem geniju ne priča zgolj dejstvo, da je ustvarjal zelo hitro in v tako rekoč vseh glasbenih zvrsteh svojega časa, med drugim tudi v tedaj vse bolj priljubljenem singspielu (spevoigri) v nemškem jeziku; Mozartov razsvetljeni kozmopolitski duh se še danes vedno znova razodeva v vsebinah, o katerih je pogumno "spregovoril" v svojih opernih delih. Singspiel Ugrabitev iz seraja (Die Entführung aus dem Serail) pri tem ni nobena izjema, saj gre za Mozartovo prvo delo za dunajsko publiko, v katerega je vnesel tudi nekaj tedaj "modernih" turških glasbenih prvin in je nastalo po Gottlieb Stephaniejevi predelavi Bretznerjevega libreta Belmont und Constanze. Zgodba o "drugi ugrabitvi" dveh žensk (Konstance in Blonde) iz turškega seraja Selima paše, ki jo želita izvesti njuna zaročenca, plemič Belmonte in njegov služabnik Pedrillo, na komični način prikazuje trk evropskega kulturnega relativizma z univerzalnimi vprašanji svobode, družbenih vlog, določenih s spolom, in ljubezni.
Zasedba
Dirigent: Simon Robinson
Belmonte, španski plemič - Martin Sušnik
Konstanca, Belmontova zaročenka - Andreja Zakonjšek Krt, Petya Ivanova
Blonda, Konstancina angleška sobarica - Nina Dominko, Valentina Čuden
Pedrillo, Belmontov sluga - Uroš Dolšek
Osmin, pašev nadzornik - Tomaž Štular, Alfonz Kodrič
Basa Selim, paša -
Scenograf Marko Japelj, kostumograf Luca Dall' Alpi, oblikovalka luči Vesna Kolarec, zborovodkinja Zsuzsa Budavari Novak, asistent režije Tim Ribič
https://www.sng-mb.si/predstave-opera-balet/ugrabitev-iz-seraja/
15.02.2019 ob 19:30 Velika dvorana za OPERA BALET PREMIERA in izven
17.02.2019 ob 17:00 Velika dvorana za OPERA BALET POPOLDANSKI in izven
19.02.2019 ob 19:30 Velika dvorana za OPERA BALET TOREK in izven
21.02.2019 ob 19:30 Velika dvorana za OPERA IN BALET ter izven
23.02.2019 ob 19:30 Velika dvorana za OPERA BALET SOBOTA in izven
25.02.2019 ob 19:30 Velika dvorana za DIJAŠKI OPERA BALET SOBOTA in izven

Tamara Damjanović po motivih filma
Popolni tujci
Režija: Tamara Damjanović
Premiera: 9. februar 2019, Stara dvorana
Komična drama o razkrivanju skrivnosti, ujetih v mobilne telefone
Štirje dolgoletni prijatelji in njihove najdražje, z izjemo Filipa, katerega prijateljica je doma obležala z vročino, se družijo na terasi in opazujejo lunin mrk. Večer mineva v čaru duhovitih zbadljivk, simpatičnih šal in aktualnih pogovorov o družinskih in intimnih zadevah. Ko tema pogovora nanese na informacije, ki jih skrivajo naši nepogrešljivi mobilni telefoni, se zbrana druščina junaško odloči, da ni skrivnosti, ki bi jih tajili pred prijateljskim omizjem. Nedolžna igra, da bo vsak od njih klice, SMS-e in MMS-e, ki bodo prihajali med večerjo, delil z vsemi zbranimi, sproži sprva zabavne reakcije, a lahkotnost igre se začne počasi izgubljati. Skrivnosti, ki bi morale ostati v majhnih glavah pametnih telefonov, spremenijo slike o zakoncih, partnerjih, ljubicah in prijateljih. Ta večer prav vsak od njih razkrije temno plat, ki jo uspešno skriva. A poti nazaj več ni in nihče ne ve, kam bo nedolžna igra usmerila svoj tok. Prvo slovensko uprizoritev Popolnih tujcev bo po motivih istoimenskega izjemno uspešnega italijanskega filma iz leta 2016 zrežirala perspektivna mlada hrvaška režiserka Tamara Damjanović.
Zasedba
Adam - Tomo Tomšič
Eva, njegova žena - Maša Žilavec
Aleksander - Gorazd Žilavec
Marta, njegova žena - Mateja Pucko
Danijel - Nejc Ropret
Blanka, njegova - Ana Urbanc
Filip - Matevž Biber
Dramaturginja Maja Borin, scenograf Darjan Mihajlović Cerar, kostumografka Marita Ćopo, prevajalka in lektorica Mojca Marič, skladateljica Katarina Ranković
https://www.sng-mb.si/predstave-drama/popolni-tujci/
09.02.2019 ob 20:00 Stara dvoranaza DRAMA PREMIERA in izven
11.02.2019 ob 20:00 Stara dvoranaza DRAMA DIJAŠKI 1 in izven
12.02.2019 ob 20:00 Stara dvoranaza DRAMA TOREK in izven
13.02.2019 ob 20:00 Stara dvoranaza DRAMA in izven
14.02.2019 ob 20:00 Stara dvoranaza DRAMA DIJAŠKI 2 in izven
15.02.2019 ob 20:00 Stara dvoranaza DRAMA VIKEND in izven
16.02.2019 ob 20:00 Stara dvoranaza DRAMA SOBOTA in izven
22.02.2019 ob 17:00 Stara dvoranaza DRAMA POPOLDANSKI in izven
25.02.2019 ob 20:00 Stara dvorana za izven

Jean – Baptiste Poquelin Moliѐre
Ljudomrznik
Režija: Igor Vuk Torbica
Več informacij na spletni strani: hnk-zajc.hr/predstava/mizantrop

Molière
Žlahtni meščan
Režija: Eduard Miler
Več informacij na spletni strani: www.mgl.si/sl/program/predstave/zlahtni-mescan

Ivor Martinić po filmskem scenariju Luchina Viscontija, Enrica Mediolija, Nicole Badalucca
Somrak bogov

Apokaliptična preteklost kot zaskrbljujoče preroška napoved prihodnosti

Če bi bil svet preprosto urejen, črno-bel, in bi bila jasno določljiva ločnica med prav in narobe, lepim in grdim, ustvarjajočim in rušečim, čistim in umazanim, bi bil svet dobrega jasno ločen od zla. Ampak svet je od nekdaj iz tira, kaos je človekov naravni habitat, vojna je naravno stanje in vsak slehernik je rojen, da uravnava svet po svoji vesti. Čas v začetku Somraka bogov se zdi urejen, vsak ima svoje mesto za družinsko mizo in določljiv položaj v jeklarskem imperiju von Essenbeck. Rojstnodnevno zabavo družinskega patriarha prekine udarna novica o požigu Reichstaga, in slavljenec, predstavnik staronemške aristokracije, ki ji je odbila zadnja ura, je še isto noč umorjen. Po smrti magnata se poženejo mlinska kolesa boja za dediščino, v duhu novo vladajočih silnic pa so vsi nasledniki največjega železarskega koncerna v državi ujetniki še močnejšega političnega kolesja, ki s svojimi premišljenimi strategijami posega v življenja vsakega posameznega člana družine. Medsebojni družinski spopadi razkrivajo najsrhljivejše patološko spervertirane želje in brezkompromisno egoistično vodene interese. Volja do moči stopa z roko v roki ob podlih izdajah najbližjih, vse dokler somrak ne ujame tudi macbethovske baronice in njenega parvenija.

Po filmskem scenariju je gledališko priredbo Somraka bogov, katere aktualnost je v današnjem barbarskem kapitalističnem ustroju in v vzpenjajočih totalitarizmih opravičljivo zaskrbljujoča, napisal hrvaški dramatik Ivor Martinić, režijo je bo prevzel hrvaški režiser Dalibor Matanić.

Zasedba
Martin von Essenbeck, sin baronice von Essenbeck - Petja Labović
Baronica Sophie von Essenbeck - Nataša Matjašec Rošker
Friedrich Bruckmann, poslovodja v železarni Essenbeck, njen ljubimec - Uroš Fürst , Tomo Tomšič
Von Aschenbach - Kristijan Ostanek
Baron Konstantin von Essenbeck, Joachimov nečak, vdovec, član SA - Davor Herga
Elisabeth Thallman, žena Herberta Thallmana - Eva Kraš
Günther von Essenbeck, sin barona Konstantina von Essenbecka - Timon Šturbej
Herbert Thallman, Joachimov nečak - Žan Koprivnik
Baron Joachim von Essenbeck - Miloš Battelino

Prevajalka Mojca Marič, dramaturg Ivor Martinić, scenograf Marko Japelj, kostumograf Leo Kulaš, lektorja Mojca Marič, Janez Bostič, skladatelja Alen Sinkauz in Nenad Sinkauz, oblikovalka svetlobe Vesna Kolarec