SNG Maribor 27 Slovenska ulica Maribor, Upravna enota Maribor, 2000 Slovenia

Evripid
Medeja

Starogrška tragedija, ki ljubezen izrodi v zločin

Evripidova Medeja v ospredje postavlja žensko, ki se ji po žilah pretaka božanska, človeška in čarovniška kri. Medeja je pri Evripidu (480 pr. n. št.–406 pr. n. št.) vse do konca, ko z dedovim božanskim vozom kot "deus ex machina" odleti s prizorišča, predvsem človeško bitje. Ni žrtev božjih prerokb ali jeze bogov, je samo ženska, ki je iz popolnoma predane ljubezenske strasti zagrešila grozljive zločine, da bi ustoličila svojega junaka na prestolu in v zakonski postelji. Uporabila je čarovniške moči, da je Jazon lahko njenemu očetu ukradel zlato runo, umorila je lastnega brata, da je s svojim argonavtom pobegnila iz rodne dežele … Zaradi ljubezni je postala begunka, "plen, ukraden od barbarov" (kot pravi sama o sebi), izdajalka in zločinka. Ko pa je njen junak (po nekajletnem obdobju mirnega družinskega življenja) zavohal novi plen, princeso Kreuzo, hčerko korintskega kralja, je zapuščeni ženi vrgel v obraz: "Te grize, da hlepim po novi ženi, / ker tvoje postelje sem naveličan?" A če zavržena Medeja na začetku Evripidove drame še razmišlja o tem, da bi, tako kot druge junakinje, s samomorom ubežala ponižanju izdajstva, kmalu po izstopu iz zasebnih prostorov palače, ki jih mora simbolično prepustiti drugi ženski, skuje najbrutalnejši maščevalni načrt. Uničila bo vse možnosti za nadaljevanje Jazonovega rodu: zastrupila bo njegovo izbranko, čistokrvno Grkinjo, in umorila ljubljena sinova.

Evripidovo Medejo je režiral eden najbolj provokativnih, nekompromisnih, avtorsko najmočnejših režiserjev bivše Jugoslavije Oliver Frljić.

Zasedba
Medeja - Nataša Matjašec Rošker
Jazon - Branko Jordan
Kreon - Peter Boštjančič, Miloš Battelino
Ajgej - Davor Herga
Dojilja - Maša Žilavec
Vzgojitelj - Ivica Knez
Sel - Matija Stipanič
Medejina otroka - Mojca Simonič, Viktor Hrvatin Meglič

Režija Oliver Frljić

Prevajalec Marko Marinčič, dramaturg Goran Injac, scenograf Igor Pauška, kostumografinja Sandra Dekanić, lektor Janez Bostić, glasbeni opremljevalec Oliver Frljić, oblikovalka svetlobe Vesna Kolarec

Program
Tomaž Svete: Suita za orkester
Frédéric Chopin: Koncert za klavir in orkester št. 1 v e-molu, op. 11
Franz Liszt: Prometej, simfonična pesnitev
Franz Liszt: Tasso (Tožba in zmaga), simfonična pesnitev

Dirigentka: Živa Ploj Peršuh
Solist: Nejc Kamplet, klavir

Andrej Rozman Roza
Janko in Metka
Režija: Robert Waltl
Predstava traja 1 uro ter nima odmora Premiera: 3. september 2010, Stara dvorana
Gledališka pravljica s petjem in plesom za otroke, starejše od štirih let
Janko in Metka sta vedoželjna in spretna otroka, ki z dobrim, a neodločnim očetom ter zlobno mačeho živita v hišici na robu velikega gozda. Mačeha nekega dne ugotovi, da doma ni dovolj hrane za vse in se odloči, da bo otroka pustila v gozdu. Iznajdljiva Janko in Metka najdeta pot do doma s pomočjo kamenčkov, ki sta jih puščala za seboj. Naslednjič se mačeha odloči, da bo družina odšla po drva globoko v gozd. Tokrat otroka za seboj puščata drobtinice kruha, ki pa jih pozobajo lačne ptice. Po treh dneh tavanja po gozdu prideta do čudovite hišice iz sladkarij, v kateri živi teta Žeralda, ki ima z njima posebne načrte.
Sodobno interpretacijo znamenite Grimmove pravljice režira Robert Waltl, igralec, režiser, lutkar in umetniški vodja Mini teatra Ljubljana, ki neguje umetniško gledališče za otroke in mlade na najvišji ravni. Waltl je za svoje delo prejel številne nagrade doma in v tujini.
Zasedba
Mati - Milada Kalezić
Oče - Bojan Maroševič
Janko - Nejc Ropret
Metka - Mirjana Šajinović
Žeralda - Irena Varga
Scenografinja Sanja Jurca Avci, kostumografinja Ana Savić Gecan, skladatelj Slavko Avsenik ml., lektor Janez Bostič, oblikovalec luči Franci Rampre, korepetitorka Zvezdana Novaković, oblikovalka maske Mirjana Djordjević
Sanja Jurca Avci je na Mednarodnem otroškem gledališkem festivalu Pozorište Zvezdarište v Beogradu 2011 prejela nagrado za najboljšo scenografijo
07.01.2019 ob 10:00 Mali oder
08.01.2019 ob 10:00 Mali oder
14.01.2019 ob 11:00 Mali oder
14.01.2019 ob 12:30 Mali oder
15.01.2019 ob 09:30 Stara dvorana
15.01.2019 ob 11:00 Stara dvorana
16.01.2019 ob 09:30 Stara dvorana
16.01.2019 ob 11:00 Stara dvorana

V sodelovanju s Teatrom Sociale iz Roviga in s Stagione lirica iz Padove

Velikan italijanske romantične opere, Giuseppe Verdi, je o svoji tretji operi Nabucco večkrat dejal, da se je prav z njo in z bleščečim triumfom v milanski Scali začela njegova uspešna kariera opernega skladatelja. Priljubljeno zgodbo osvoboditve Hebrejcev izpod babilonskega suženjstva iz Stare zaveze je Verdi na besedilo Temistocla Solere namreč preoblikoval v veliki glasbeni "portret" o usodi nekega naroda, ki se je kot nalašč vkomponirala v italijansko gibanje (risorgimento) za osvoboditev izpod "orlovskih" krempljev habsburške monarhije. Poleg virtuoznih in junaških solističnih partov ima v operi najvidnejšo vlogo pravzaprav zbor, v tem velikem glasbenodramatičnem prepletu interesov individualnega in kolektivnega pa je Verdi izoblikoval svoj prepoznavni avtor slog ter čut za operni spektakel, ki ga bo na mariborski oder s svojim prefinjenim občutkom za detajle postavil italijanski režiser Filippo Tonon.

Zasedba
Dirigent: Stefano Romani

Nabucco - Gendau Vaščenko
Ismaele - Miro Solman
Zaccaria - Ivan Tomašev
Abigaille - Rebeka Lokar
Fenena - Irena Petkova
Veliki duhoven - Marko Mandir
Abdallo - Dušan Topolovec
Anna - Valentina Čuden

Scenograf Filippo Tonon, kostumografa Filippo Tonon in Carla Galleri, oblikovalec luči Filippo Tonon, asistentki kostumografa Caterina Faedda, Suzana Rengeo, zborovodkinja Zsuzsa Budavari Novak, asistent režije Tim Ribič

Igra o sodobnih partnerskih odnosih

Od blizu (1997) je sodobna duhovito-inteligentna igra o intimnih odnosih, o spolnem ljubosumju, sodobnem egocentrizmu, iskanju partnerja in "večne sreče", ljubezenskih zmagah in porazih … Štirje protagonisti (striptizeta Alice, pisatelj Dan, zdravnik Larry in fotografinja Anna) se zapletajo v ljubezenske zgodbe, kjer ne manjka ljubosumja, maščevanja, moških kapric, ženske muhavosti, seksa in laži. Štiri izjemno kompleksne karakterje v skupno zgodbo združi Dan, ki mu zveza z Alice ne ponuja več vznemirjenja, in se ogreje za privlačno, a hladno fotografinjo Anno. Ker ga le-ta zavrne, se posluži internetnega spletkarjenja, s čimer nehote poveže s seksom zasvojenega zdravnika Larryja in fotografinjo Anno. Od blizu, ena najuspešnejših dram na temo razmerij, postane križišče štirih tragikomičnih zgodb, ki so predstavljene kot duhovit, neustavljivo privlačen, romantičen, resničen in silno nevaren dokument o sodobnih partnerskih odnosih. Dramo Od blizu, s katero se je Patrick Marber zapisal v sam vrh sodobne angleške dramatike, je na Malem odru režiral Dino Mustafić, evropsko uveljavljeni sarajevski gledališki in filmski režiser.

Zasedba
Anna - Nataša Matjašec Rošker
Alice - Eva Kraš
Dan - Matevž Biber
Larry - Branko Jordan

Prevajalka Tina Mahkota, dramaturginja Željka Udovičić, scenograf in avtor videa Dragutin Broz, kostumograf Leo Kulaš, koreograf Mark Boldin, glasbeni opremljevalec Dino Mustafić, oblikovalec svetlobe Franci Rampre, lektor Janez Bostič, oblikovalka maske Mirjana Djordević

***

Na Mednarodnem festivalu malih odrov – Reka 2010 je Nataša Matjašec Rošker prejela nagrado Veljko Maričić za najboljšo žensko vlogo za upodobitev Anne.

Branko Jordan je prejel nagrado za igro zlati lev na Festivalu Zlati lev v Umagu 2010 za vlogo Larryja.
Predstava Od blizu je na Festivalu Zlati lev v Umagu 2010 prejela nagrado grand prix.

Eva Kraš je na 45. Festivalu Borštnikovo srečanje prejela Borštnikovo nagrado za mlado igralko za vlogo Alice.
Prevajalka Tina Mahkota je prejela Borštnikovo nagrado za prevod in jezikovno adaptacijo teksta Patricka Marberja Od blizu.
Scenograf Dragutin Broz je prejel Borštnikovo nagrado za celostni prostorski koncept predstave.
Kostumograf Leo Kulaš je prejel Borštnikovo nagrado za kostumografijo.

Nataša Matjašec Rošker je prejela Severjevo nagrado tudi za vlogo Anne.

Komično-fantazijska pustolovščina za otroke

Odlični angleško-irski satirik Jonathan Swift (1667–1745) je pred več kot tristo leti ustvaril lik vedoželjnega Guliverja, ki ga je poslal na fantazijsko popotovanje v svet pritlikavih liliputancev, k velikanom, na lebdeči otok raztresenih znanstvenikov in nazadnje v idilično kraljestvo modrih konj. Guliver se je v teh svetovih zapletal v razburljive popotniško-raziskovalne avanture, polne domišljijskih preobratov in presenečenj.
V uprizoritvi otroci ne bodo samo gledalci, ampak bodo skupaj z Guliverjem skozi ples in igro pluli v fantazijske in oddaljene svetove.

Zasedba
Guliver - Matevž Biber
Prebivalka Lagada, konj Sivec - Mojca Simonič
Sin cesarja, služabnik na Laputu, prebivalec Lagada, konj Rjavec - Ivica Knez

Režija Matjaž Farič

Dramaturginja Staša Bračič, priredba besedila ustvarjalci uprizoritve, kostumografinja Suzana Rengeo, likovna zasnova in animacija Matjaž Farič in Fi produkcija – Jure Lavrin, Martin Rozman, Gregor Kitek, scenografija, koreografija, izbor glasbe Matjaž Farič, lektor Janez Bostič, oblikovalka maske Mirjana Djordjević.

Peter Iljič Čajkovski
Hrestač

Pravljični balet v dveh dejanjih po zgodbi Hrestač in mišji kralj E. T. A. Hoffmanna

Zadnji balet Petra Iljiča Čajkovskega (1840-1893), Hrestač, velja od šestdesetih let 20. stoletja za enega najbolj priljubljenih baletov sploh. Razloge za njegovo priljubljenost kaže iskati v dejstvu, da sta tematika in slikovita glasba uglašeni s pravljičnim razpoloženjem božičnega časa in zime.

Balet v prvih petdesetih letih po nastanku ni doživel uspeha, ki ga je deležen danes. Širšemu občinstvu je odkrila pravo vrednost dela šele slikovita, duhovita in intimna produkcija znamenitega koreografa Georgea Balanchina. In v rokah izjemnih sodobnih koreografov, kot je denimo svetovno priznani kanadski koreograf David Nixon, se v vsej svoji lepoti razpre tudi današnjemu človeku – naj bo otrokom ali pa odraslim, ki znajo sem in tja še prebuditi otroka v sebi.

Zgodba govori o pripetljajih na božični večer, ko otroci nestrpno pričakujejo obdarovanja. Božična darilca pletejo v otroški domišljiji svojo lastno zgodbo: jekleni vojak Hrestač oživi deklico Claro, ki jo reši pred napadalno vojsko mišk, in se nato prelevi v princa ter jo popelje na razkošni božični ples. Usoda deklice – ali je princ plod njenih sanj ali pa je pravljični razplet morda resničen – je zaupana snovalcu predstave in navsezadnje tudi domišljiji gledalca.

Peter Lund
Čarovnica Hillary gre v opero

Čarovnica Hillary med poslušanjem radia izve, da je bila izžrebana; zadela je dve brezplačni vstopnici za ogled opere.

To jo povsem zmede, ker ne ve, kaj je opera. Najprej si skuša pomagati z enciklopedijo, kjer pod geslom opera piše, da je "Opera gledališče, kjer samo pojejo", česar pa ne more razumeti. Odloči se, da bo s pomočjo čarovniškega reka prek elektronske pošte priklicala prijateljico, čarovnico in operno pevko Mario Bellacante. Maria se pojavi pred njo v stanovanju. Ko se obe sprostita, ji začne Hillary zastavljati vprašanja: najprej, kaj pomeni, da v operi ljudje samo pojejo, nato pa sledi prava učna ura o operi, kjer obdelata vse od operne zgodbe (libreta), glasbenih not, naloge dirigenta, opernih glasov (alt, sopran, bas, tenor), kolaraturnih arij do tega, kako se je treba v operi obnašati, kaj obleči, kdaj ploskati …

Zasedba
Čarovnica Hillary - Mateja Pucko
Maria Bellacanta - Alenka Cilenšek

Režija Branka Nikl Klampfer

Prevajalka Breda Pugelj, kostumografka in scenografka Ivona Stanić, lektor Janez Bostič, izbor glasbe Dada Kladenik, oblikovalec svetlobe Tomaž Bezjak, oblikovalka maske Mirjana Djordjević

Peter Quilter
Glorious!

"Svetovna uspešnica: glasbena komedija o operni divi brez posluha"

V sodelovanju z Dramo SNG Maribor

Svetovno uspešna glasbena komedija Glorious!, ki je nastala po sodobnem besedilu britanskega dramatika Petra Quilterja (2005), temelji na resnični zgodbi najverjetneje najslabše sopranistke vseh časov, Florence Foster Jenkins (1868–1944). Florence je vse življenje sanjala o tem, da bi postala operna pevka, čeprav ni imela ne talenta niti pevske izobrazbe. Njena življenjska želja se je izpolnila po smrti očeta, ki ji je z dediščino omogočil snemanja in izdajo enkratnih in neponovljivih "interpretacij" nekaterih najbolj znanih sopranskih arij, med drugim arijo Kraljice noči iz Mozartove Čarobne piščali in arijo Adele iz Straussove operete Netopir. Omenjeni posnetki že več desetletij izvabljajo huronski smeh iz še tako zateglih trebušnih prepon. Jenkinsova je bila namreč brez občutka za ritem in intonacijo, a je to ni ustavilo na poti do "uspešne" solistične kariere – bila je edina "pevka" brez posluha in tehnike, ki ji je uspelo do zadnjega sedeža razprodati slovito newyorško koncertno dvorano Carnegie Hall. Florence je po stoječih ovacijah navdušene publike naposled postala svetovni glasbeni fenomen, s kritiki pa je, docela prepričana v svoj talent, samozavestno obračunala takole: "Ljudje lahko govorijo, da ne znam peti, nihče pa ne more reči, da nisem pela." Odštekana glasbena komedija, ki proizvaja "salve smeha in na tone sproščenega vzdušja", bo nastala z združenimi močmi ansamblov mariborske Drame in Opere.

Predstavo ustvarjamo iz sponzorskih sredstev.

Zasedba
Florence Foster Jenkins - Nataša Matjašec Rošker
Cosme McMoon, pianist - Žan Koprivnik
St Clair, Florencein fant - Tomo Tomšič
Dorothy, Florenceina prijateljica - Irena Varga
Mario, Florencein mehiški kuhar in služabnik - Tim Ribič
Mrs Johnson, ameriška dama srednjih let - Irena Mihelič
Improvizacija na klavirju - Robert Mraček

Režija: Krešimir Dolenčić

Prevajalec Zdravko Duša, scenograf Marko Japelj, kostumograf Leo Kulaš, koreografinja Tanja Baronik, dramaturg Benjamin Virc, korepetitorja Olga Pečeny in Simon Krečič, lektor Janez Bostič

Prazničnemu času primerno bo zazvenel program, ki ga Big Band RTV Slovenija pripravlja z vokalno skupino Vox Arsana. Pohvalijo se lahko z novo vokalno obogatitvijo, našo izvrstno pevko Nino Strnad, ki se jim je pred časom pridružila. V desetih letih svojega delovanja ostajajo zvesti modernemu svingu, začinjenemu z bogatimi harmonijami in virtuoznimi ritmi džeza. Od leta 2013 naprej redno sodelujejo s skupino New York Voices (prejemniki gremija). Na koncertu se bodo ob veličastnem zvoku orkestra Big Banda RTV Slovenija predstavili s svežimi priredbami večnih ameriških standardov, božičnih in svingovskih uspešnic, popevk in filmske glasbe.

Nastopajoči

Big Band RTV Slovenija
Vokalna skupina Vox Arsana
dirigent: Lojze Krajnčan

Giuseppe Verdi
Trubadur

"Verdijeva operna mojstrovina o usodni ljubezni in krvnem maščevanju"

Libreto Salvadore Cammarano, Leone Emanuele Bardare

Verdijeva nezmotljiva glasbena pisava vedno znova navdušuje in s posebno tenkočutnostjo gane še tako zahtevnega poslušalca, saj je v svojih glasbenogledaliških delih skoraj vedno stremel k univerzalno človeškemu, k večnim temam odrešujoče ljubezni ter pogosto tudi uničujočim silam, ki lahko za vedno zaznamujejo življenje posameznikov. Njegova opera Trubadur (Il trovatore), ki je nastala istega leta (1852) kot La traviata, je repertoarna stalnica številnih gledališč, v kateri se pod okriljem strastne in melodične glasbe prepletajo različni motivi. Najpomembnejši je gotovo ljubezensko rivalstvo do plemkinje Leonore, ki razdvaja brata, grofa Luno in trubadurja Manrica, ki ne vesta, da sta v sorodu, najusodnejši pa je motiv krvnega maščevanja, ki tragično poseže v življenje vseh glavnih opernih oseb. Opera Trubadur beleži izjemen uspeh že od svoje praizvedbe leta 1853, zaradi dramsko zgoščene glasbe in veličastnih arij pa smo prepričani, da bo v režiji Filippa Tonona v vsem svojem blišču zaživela tudi na velikem mariborskem odru.

Zasedba
Dirigent: Loris Voltolini

Grof Luna - Jure Počkaj, Paolo Rumez
Manrico, trubadur - Renzo Zulian, Miro Solman
Azucena, ciganka - Irena Petkova, Kim Moon Jin, Irena Parlov
Leonora, plemenita dama - Rebeka Lokar, Marta Torbidoni, Mina Yamazaki
Ferrando, oficir grofa Lune - Valentin Pivovarov
Ines, Leonorina zaupnica - Dada Kladenik
Ruiz, Manricov paž - Tomaž Planinc, Bruno Konda
Stari cigan - Sebastijan Čelofiga
Sel - Bogdan Stopar

Režija: Filippo Tonon

Asistent dirigenta: Robert Mraček
Scenograf, odrski gib, oblikovalec luči: Filippo Tonon
Kostumografinaja. Cristina Aceti
Asistent režije: Tim Ribič
Zborovodkinja: Zsuzsa Budavari Novak
Asistent scenografa: Enrico Frigo
Koreografinja plesa baleta v drugem dejanju: Blanka Polič

Tretji, decembrski koncert bo božično in klasično obarvan. V čast nam je, da se bo mariborskim glasbenikom na odru ponovno pridružil ugledni hornist, akademski profesor in solist Boštjan Lipovšek. Na programu bodo dela Mozarta, Beethovna in slovenskega skladatelja Dušana Bavdka.
PROGRAM:
Wolfgang Amadeus Mozart: Kvintet v Es-duru, K. 407/386c za rog, violino, dve violi in violončelo
Dušan Bavdek: Božična glasba horn in godalni kvartet
****
Ludwig van Beethoven: Sekstet v Es-duru major, Op.81b za dva rogova in godalni kvartet
IZVAJALCI:
Boštjan Lipovšek, rog, Oksana Pečeny Dolenc, violina, Daša Savić, violina, Neža Papler, viola, Eva K. Petkovišek, viola, Gorazd Strlič, violončelo, Borut Pahič, rog
Moderator pogovora z glasbeniki: Peter Novak Smolič