Minoritska cerkev 2a Vojašniški trg Maribor, Upravna enota Maribor, 2000 Slovenia

Prispevek SLOWIND Woodwind Quintet k slovenskemu glasbenemu življenju je bistveno večji, kot bi bil, če bi njegovi člani — flavtist Ales Kacjan, oboist Matej Šarc, klarinetist Jurij Jenko, hornist Metod Tomac in fagotist Paolo Calligaris — ostali zgolj interpreti repertoarja za pihalni kvintet.

S svojim dvajsetletnim neutrudnim organiziranjem Festivala Slowind v Ljubljani je kvintet spodbujal ustvarjalnost domačih skladateljev ter ponujal odskočno desko mladi generaciji. Kot je zapisal Gregor Pompe v Dnevniku, je ≫pihalni kvintet Slowind že del svetle zgodovine≪. Glasbenike žene radovednost, vedno iščejo novo glasbo in izjemne glasbenike, da bi se z njimi poglobili v in izpopolnili svoje muziciranje, se dejavno vpeli v interakcijo med skladatelji in občinstvom. Po dvajsetih uspešnih letih je Festival Slowind na vrhuncu moči moral zaključiti svojo zgodbo. Ostaja pa dolg seznam novih slovenskih skladb, ki so jih glasbeniki izvajali ne le doma, temveč so jih ponesli tudi v svet, ter koncerti v Sloveniji, na katerih so nam predstavili vrhunce starejše in nove glasbe 20. in 21. stoletja, ki smo jih dotlej na naših koncertnih odrih pogrešali.

Zaradi vsega povedanega smo vedno veseli, ko nas Slowindovi glasbeniki obiščejo v Mariboru. Tokrat nam bodo na nekonvencionalnem prizorišču, v Minoritski cerkvi, predstavili še svoje goste, predana interpreta sodobne glasbe in svetovljana, ki sta v Sloveniji našla novi dom: dirigenta in skladatelja Stevena Loya ter mlado sopranistko Mario Ponicke. Slišali bomo preplet klasičnih mojstrovin za pihalni kvintet in sodobne glasbe. Slednjo bosta zastopali dve uspešni slovenski skladateljici, in sicer Urška Pompe s svojim subtilnim delom almost a loneliness ter Nina Šenk z barvito napetimi Obrisi in sencami.

✨ 1. koncert Komornega cikla 2019/2020

Izvajalci:
SLOWIND Woodwind Quintet
Ales Kacjan, flavta
Matej Šarc, oboa
Jurij Jenko, klarinet
Metod Tomac, rog
Paolo Calligaris, fagot

Steven Loy, dirigent
Maria Pönicke, sopran

Spored:
Paul Hindemith: Mala komorna glasba, op. 24, št. 2
Urška Pompe: almost a loneliness (2005), za sopran in pihalni kvintet
***
Wolfgang Amadeus Mozart: Divertimento v B-duru, KV 240 (prir. M. Tomac)
Nina Šenk: Obrisi in sence (2017)
Gyorgy Ligeti: Šest bagatel za pihalni kvintet

✨ Več informacij: http://bit.ly/2ZEpKFW

Nastopajoči :
Bhakti Spirit
Bhakti Sounds

Bhajani in Kirtani so duhovne pesmi, pesmi predanosti in hvalnice Bogu.
Večer tovrstne glasbe je mnogo več kot le klasičen koncert, je globoko notranje doživetje in sprostitev.
Petje kirtanov in bhajanov te vedno pelje k samemu sebi. Besedila v starem sanskrtskem jeziku delujejo na um tako, da se ta umiri in potem lahko začnemo čutiti.

Bhajani in kirtani se pojejo kot klic in odgovor in posebej lepo je, ko se spremljevalnim vokalom pri odgovoru pridruži občinstvo in se vsi skupaj povežejo skozi odpev.

Večer so ustvarili glasbeniki globlje povezani s starodavno tradicijo Bhakti, kar pomeni Predanost, zato njihov izraz izhaja iz ljubezni in predanosti Božanskemu.

Pridruži se nam in zapoj tudi ti v prečudoviti Minoritski cerkvi v Mariboru.
Že sam ambient bi zadoščal, petje pa te zagotovo odpelje v drugo dimenzijo :)

- vstopnina + prodaja vstopnic:
10, 00 eur / prodaja na dan koncerta, eno uro pred koncertom na mestu samem.

vstopnice lahko rezervirate vnaprej:
prijave@bhaktimarga.si

Info: +386 30 307 233 (Jasna SarvavarnaDasi)

View fullsize
Vljudno vabljeni na slovesnost v počastitev PREŠERNOVEGA DNE, slovenskega kulturnega in državnega praznika.
📆 sreda, 6. februarj 2019
⏰ ob 18. uri
⛪️ Minoritska cerkev, Vojašniški trg 2a, Maribor

koncert/concert

KUG Sax Sippia in Horus Vocals – »alte Geister neue Meister«

Koncertni cikel "klasika danes? jutri?"

Orkester saksofonov KUG Sax Sippia smo že gostili s projektom SaX Overload. Pred razprodano dvorano so predstavili bogate zvočne možnosti rabe saksofona in prečesali literaturo vse od baroka do najsodobnejših kompozicij. Tokrat se vračajo okrepljeni s sedemčlanskim vokalnim sestavom Horus Vocals in novim koncertnim konceptom „alte Geister neue Meister“.

Dvanajstčlanski orkester medeninastih »cevi« – saksofonov – v zvočni srčiki sumljivo spominja na cerkvene orgle. Ta zvočni fenomen se zelo dobro znajde v akustično bogatih prostorih in zelo dobro zazveni skupaj s skupino mešanih vokalov. Bogata zmes nenavadnih novih zvenenj na prebujenje vabi stare duhove, prav tako pa spodbudi nove mojstre, da ustvarijo nova dela prav posebej za to specifično zasedbo. V koncept je kot intermezzo-element integrirana tudi umetnost trenutka – improvizacija.

KUG Sax Sippia je orkester saksofonov zbran okoli avstrijskega glasbenega ustvarjalca Geralda Preinfalka. Ta sestavu dirigira, občasno nastopi kot solist in za ansambel komponira del programa. Mednarodna zasedba občinstvo in kritike vedno znova navduši z odlično izvedenimi priredbami baročnih klasik, napetimi interpretacijami novih kompozicij, virtuoznostjo in zvočno raznovrstnostjo ter čutno prezenco. Svoje koncerte pa začinijo tudi s vključitvijo modernih tehnik, improvizacijo in premišljenimi referencami na različne glasbene stile in oblike, predvsem jazz, klasiko in sodobno glasbo.

»Kdor poje, zlo ne misli« so si rekli fantje in dekleta iz vokalnega septeta Horus Vocals in februarja 2017 ustanovili zasedbo, prvotno mišljeno kot podporo na turneji univerzitetnega zbora. V nadaljevanju svoje poti jih vodi predvsem raznovrstnost. Repertoarni lok zaobsega kompozicije iz renesančne franko-flamske vokalne šole, preko nemške in britanske romantike pa vse do modernejših skladb, ki posegajo tudi med jazz standarde in skandinavsko ljudsko glasbo.

Posebnost in enkratnost projekta v kooperaciji KUG Sax Sippia in Horus Vocals je prepoznala tudi graška Univerza za glasbo in upodabljajočo umetnost, ki je podprla snemanje in izdajo albuma.

Vstopnice v prodaji na blagajni Lutkovnega gledališča Maribor:

Predprodaja vstopnic za koncert:
8€ - redna
6€ - študenti, upokojenci

Prodaja na dan koncerta:
10€ - redna
8€ - študenti, upokojenci

Paket treh vstopnic za ciklus Klasika dnes? jutri? v predprodaji:
21€ - redna
15€ - študenti, upokojenci

Koncertni cikel "klasika danes? jutri?"

Kam v današnjem času spada klasična glasba? Izključno v koncertne dvorane? Cerkve? Poroke? Festivale? Klube? Dvigala? Trgovine? Ali sploh še kam spada? In v kakšni obliki? Strogo večerni, bleščeči, ob izbranih besedah, vrhunskem vinu? Izvirno, tako kot je nekoč bilo, ali je dovoljena modernizacija? Je le ta zaželjena? Smiselna?

Klasična glasba se je v brzem vrtincu modernega časa znašla v krizi nekoč jekleno močne identitete. Kakor da bi zašla v zmes elitizma, konservativnosti in zamudne pedantnosti. Zdi se, da atomska »instant« doba s suficitom informacij le stežka procesira umetnost, ki v svoji obravnavi zahteva nekoliko več pozornosti, časa in premisleka.

A tudi klasična glasba je navsezadnje še vedno – glasba! In v svoji biti je ena od funkcij umetnosti vendarle razvedrilo. Večji del repertoarja klasike je bil in je še vedno napisan prav s tem namenom. Tehnična dovršenost, virtuoznost izvajanja in estetski ter izpovedni doprinos pa so tisti dodatek, ki osnovni namen zgolj podkrepi.

Cikel »klasika danes? jutri?« je zastavljen kot dokaz, da je za uživanje ob klasični glasbi več kot dovolj le radovednost posameznika. Predstavili se bodo mladi, drzni izvajalci v manj običajnih sestavih, ki na klasično sceno prinašajo svežino in novosti, a pri tem ne zapostavljajo pomembnosti kvalitetne izvedbe in izbire programa. Koncerti so postavljeni v mariborsko Minoritsko cerkev, ki je s svojo zgodovino in menjavo namembnosti lep primer nujnosti sprememb in prilagajanja času. Hkrati nudi magično akustično podporo za komorne sestave, pa tudi optimalno vizualno okolje za tovrstne koncerte.

Trije koncerti cikla nudijo krasno popotovanje skozi različna glasbena obdobja in stile, hkrati pa klasično glasbo ponudijo v novi, modernejši luči. S spoštovanjem do bogate preteklosti iščejo nove smernice, kako »resno« glasbo ohraniti na dosedanjem nivoju, v isti sapi pa razširiti publiko in klasični glasbi poiskati mesto v današnjem času in prihodnosti. (Sašo Fekonja)

Koncertni cikel podpira mestna občina Maribor.

Včeraj: Danes: J u t r i, Potovanje skozi prostor in čas
Kulturni dnevnik
Plesna predstava na temo kulturne dediščine.
Kjer preteklost sreča prihodnost.
Letošnje leto je leto kulturne dediščine, ki je pomembna tako za posameznike kot za skupnost in družbo. Z našim udejstvovanjem brskamo po mnogih pozabljenih zgodbah, ko se spominjamo svoje preteklosti, da lahko lažje cenimo sedanjost in z radovednostjo gledamo v prihodnost. Odpiramo prostore in potujemo skozi čas. Minoritska cerkev ima bogato zgodovino. Enoladijska romanska cerkev je bila zgrajena v 12. stoletju. Nekdanji samostan in cerkev sta bila med jožefinskimi reformami leta 1784 odvzeta minoritom. Objekt je bil namenjen potrebam vojske. Kot vojaško skladišče so ga uporabljali do leta 1927, nato je bilo v njej do leta 1990 civilno skladišče. Kasneje je služil gledališki dejavnosti. Danes je to prostor namenjen umetnosti.
Skozi ujete duše nekdanjih dni, preko sedanjosti, ki zmeraj znova razpada in se ponovno sestavlja, skozi praznino in polnost plavajočega stanja, nas zlata ribica, ustvarjalnost in sodobnost plesnega izraza ženejo v pogumen korak plešoče in radostne prihodnosti. (Mojca Kasjak)
10.00, 11.00, 12.00 - Ustvarjalne delavnice
Narodni dom Maribor
Tematske likovno zgodovinske poustvarjalnice na temo predstave, prikaz različnih obdobij Minoritskega samostana na časovnem traku.

Duo Vita & Žan – »sozvočja daljnih vrst«

Koncertni cikel "klasika danes? jutri?"

Violončelo in harmonika sta instrumenta nasprotnih polov. Prvi je že od obdobja baroka »zastavonoša« v klasičnih zasedbah in kompozicijah, medtem ko je harmonika vse prevečkrat neupravičeno videna kot eksot, kot tujec iz drugih zvrsti, ki je v klasiko prišel zgolj na obisk. Prav zato ta nenavaden, a zelo bogat komorni sestav nudi novo zvočno izkušnjo za poslušalca. Nežen godalski zven se zliva v široko mnogoglasje harmonike in ustvari popoln kontrast, hkrati pa predstavlja stičišče spoštovanja do umetnosti in ljubezni do glasbe.

Estetsko bogat kontrast je rdeča nit ustvarjanja uveljavljenega dua tudi pri izbiri repertoarja. Sprehajata se od tehnično dovršenega baroka, preko čustvene romantike, matematične glasbe sodobnega časa, pa vse do standardov argentinskega tanga.

Vita Peterlin in Žan Trobas sta z ustvarjanjem pričela med skupnim študijem na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost v avstrijskem Gradcu. Oba sta prejemnika večih mednarodnih nagrad, nastopata pa tudi kot solista s priznanimi glasbeniki in orkestri. Za seboj imata lepo število koncertov doma in v tujini, med drugim tudi v legendarni Carnegie Hall v New Yorku, pariški La Madeleine in tokijskem Ishibashi Memorial Hall.

Vstopnice v prodaji na blagajni Lutkovnega gledališča Maribor:

Predprodaja vstopnic za koncert:
8€ - redna
6€ - študenti, upokojenci

Prodaja na dan koncerta:
10€ - redna
8€ - študenti, upokojenci

Paket treh vstopnic za ciklus Klasika dnes? jutri? v predprodaji:
21€ - redna
15€ - študenti, upokojenci

Koncertni cikel "klasika danes? jutri?"

Kam v današnjem času spada klasična glasba? Izključno v koncertne dvorane? Cerkve? Poroke? Festivale? Klube? Dvigala? Trgovine? Ali sploh še kam spada? In v kakšni obliki? Strogo večerni, bleščeči, ob izbranih besedah, vrhunskem vinu? Izvirno, tako kot je nekoč bilo, ali je dovoljena modernizacija? Je le ta zaželjena? Smiselna?

Klasična glasba se je v brzem vrtincu modernega časa znašla v krizi nekoč jekleno močne identitete. Kakor da bi zašla v zmes elitizma, konservativnosti in zamudne pedantnosti. Zdi se, da atomska »instant« doba s suficitom informacij le stežka procesira umetnost, ki v svoji obravnavi zahteva nekoliko več pozornosti, časa in premisleka.

A tudi klasična glasba je navsezadnje še vedno – glasba! In v svoji biti je ena od funkcij umetnosti vendarle razvedrilo. Večji del repertoarja klasike je bil in je še vedno napisan prav s tem namenom. Tehnična dovršenost, virtuoznost izvajanja in estetski ter izpovedni doprinos pa so tisti dodatek, ki osnovni namen zgolj podkrepi.

Cikel »klasika danes? jutri?« je zastavljen kot dokaz, da je za uživanje ob klasični glasbi več kot dovolj le radovednost posameznika. Predstavili se bodo mladi, drzni izvajalci v manj običajnih sestavih, ki na klasično sceno prinašajo svežino in novosti, a pri tem ne zapostavljajo pomembnosti kvalitetne izvedbe in izbire programa. Koncerti so postavljeni v mariborsko Minoritsko cerkev, ki je s svojo zgodovino in menjavo namembnosti lep primer nujnosti sprememb in prilagajanja času. Hkrati nudi magično akustično podporo za komorne sestave, pa tudi optimalno vizualno okolje za tovrstne koncerte.

Trije koncerti cikla nudijo krasno popotovanje skozi različna glasbena obdobja in stile, hkrati pa klasično glasbo ponudijo v novi, modernejši luči. S spoštovanjem do bogate preteklosti iščejo nove smernice, kako »resno« glasbo ohraniti na dosedanjem nivoju, v isti sapi pa razširiti publiko in klasični glasbi poiskati mesto v današnjem času in prihodnosti. (Sašo Fekonja)

Cikel podpira Mestna občina Maribor

Včeraj: Danes: J u t r i, Potovanje skozi prostor in čas
Kulturni dnevnik
Plesna predstava na temo kulturne dediščine.
Kjer preteklost sreča prihodnost.
Letošnje leto je leto kulturne dediščine, ki je pomembna tako za posameznike kot za skupnost in družbo. Z našim udejstvovanjem brskamo po mnogih pozabljenih zgodbah, ko se spominjamo svoje preteklosti, da lahko lažje cenimo sedanjost in z radovednostjo gledamo v prihodnost. Odpiramo prostore in potujemo skozi čas. Minoritska cerkev ima bogato zgodovino. Enoladijska romanska cerkev je bila zgrajena v 12. stoletju. Nekdanji samostan in cerkev sta bila med jožefinskimi reformami leta 1784 odvzeta minoritom. Objekt je bil namenjen potrebam vojske. Kot vojaško skladišče so ga uporabljali do leta 1927, nato je bilo v njej do leta 1990 civilno skladišče. Kasneje je služil gledališki dejavnosti. Danes je to prostor namenjen umetnosti.
Skozi ujete duše nekdanjih dni, preko sedanjosti, ki zmeraj znova razpada in se ponovno sestavlja, skozi praznino in polnost plavajočega stanja, nas zlata ribica, ustvarjalnost in sodobnost plesnega izraza ženejo v pogumen korak plešoče in radostne prihodnosti. (Mojca Kasjak)
10.00, 11.00, 12.00 - Ustvarjalne delavnice
Narodni dom Maribor
Tematske likovno zgodovinske poustvarjalnice na temo predstave, prikaz različnih obdobij Minoritskega samostana na časovnem traku.

Po razstavi Ota Rimeleta Ambient svetlobe senc nas bo vodlia dr. Nataša Smolič, ki je o rastavi zapisala spremno strokovno besedilo.

Več o razstavi: https://cerkev.lg-mb.si/dogodki/oto-rimele-ambient-svetlobe-senc/

»Rimeletove slike ustvarjajo vtis, kot da se v njihovem nevidnem jedru nahaja žarišče, ki razpršuje prečiščeno in vzvišeno svetlobno senco preko odsevne beline stene v prostor.« (dr. Nataša Smolič)

avtor večpredstavnega projekta, likovnih del in zvokovne dimenzije Oto Rimele
avtor svetlobne mizanscene David Orešič
avtor akustične podobe Marko Jakopanec
strokovno besedilo dr. Nataša Smolič
tehnična podpora Lutkovno gledališče Maribor
produkcija Društvo ljubiteljev likovne, glasbene in besedne umetnosti

Oto Rimele je slikar, vizualni umetnik, avtor večpredstavnih prostorskih postavitev, glasbenik in univerzitetni profesor. Občinstvu se je predstavil na številnih samostojnih in skupinskih razstavah. Kot glasbenik je deloval kot soustanovitelj, avtor glasbe in kitarist v skupini Lačni Franz (1979–1985) in kot kitarist v skupini Laibach (album Opus Dei). Je avtor sodobnih glasbenih kompozicij. Od leta 1997 poučuje slikanje in risbo na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru, zdaj kot redni profesor.
Leta 2004 prejel nagrado Prešernovega sklada za slikarsko razstavo Iluminacije.
V letu 2012 je izšla strokovna dvojezična monografija pod naslovom Oto Rimele: Duhovnost materialne odsotnosti / Spirituality of material absence. Avtor strokovne umestitve avtorja in njegovega dela je dr. Jure Mikuž.

http://www.otorimele.com/sl/
Ustvarjalna moč svetlobe
Spokojne, meditativne slike Ota Rimeleta so naselile cerkev nekdanjega Minoritskega samostana v Mariboru in priklicale v spomin prvotni namen stavbe kot prostora, v katerem naj človek najde duševni mir. Cerkev je sakralni pomen izgubila že konec 18. stoletja, »svetost« pa se ji je povrnila z arhitekturno obnovo in kulturnimi vsebinami, ki so namenjene vsem – nevernim in vernim. Rimeletove slike so vanjo vnesle svojevrstno blagost; gledalec jo začuti vedno, ko se zazre v njihovo površino in obarvani sijaj, ki jih obdaja.
Oblika Rimeletovih slik je praviloma sledila štirikotni zasnovi in šele znotraj slikovnega polja je slikar včasih ustvaril okrogel barvni sij. Zdaj pa nas sooča z obliko, ki jo sam imenuje krožna, vendar je osnovno obliko kroga »perspektivično« preoblikoval v ovalno, ali še bolje: v jajčasto ali mandljasto. Slike dajejo videz, kot da lebdijo, ožarjene s svetlobo zahajajočega sonca, kakršna je v srednjem veku padala skozi barvna stekla vitrajev. …
Asociativna moč jajca Rimeletovih del poudari tudi tekstura barvnega nanosa na sprednji slikovni površini. Ta je v nasprotju z njegovimi prejšnjimi svetlobnimi slikami bolj organskega videza, ustvarja učinek presevanja barvnih nanosov, kot bi iz beline napete površine zaznavali jedro, vsebino objekta, njegov impulz. Podobno kot orientalske luči v obliki jajc, pa vendar povsem drugače, osvetljujejo prostor tudi Rimeletovi ovalni objekti, ki ustvarjajo videz, kot da se nekje v njihovem bistvu, človeškim očem nevidno, nahaja svetlobni objekt, ki meče ter razpršuje svojo prečiščeno in vzvišeno svetlobo preko odsevne beline stene v prostor.
Dr. Nataša Smolič