UGM | Umetnostna galerija Maribor

UGM se pridružuje Dnevu Maribora in spominu na generala in pesnika Rudolfa Maistra z razstavo originalnih ilustracij Ejti Štih za knjigo Rudolf in Vojko, ki je izšla pri Založbi Pivec. Zgodba govori o Rudolfu in njegovem konju Vojku, glavnih junakih podviga, ki se je dogajal 23. novembra 1918 zgodaj zjutraj, ko je vojska generala Maistra razorožila zeleno gardo, ki so jo na Štajerskem vzpostavili Nemci. Ejti Štih je ilustracije izdelala v mešani tehniki. Uporabila je kombinacijo pokrivnih barv, voščenih pastelov in ponekod tudi kolaža. Prizor je najprej naslikala, nato pa je s praskanjem vnesla risbo. S tem je dosegla likovno razgibanost in večplastnost. Za slikarstvo Ejti Štih so značilne močne barve, figuralne teme, vpletanje aktualnih dogodkov in kritičnost do struktur moči in oblasti. Zanimajo jo zgodbe običajnih ljudi, vpetih v realnost tega sveta, ki jih podaja z naklonjenostjo in čustveno doživetostjo. Kustosinja: Andreja Borin Knjiga avtoric Katarine Mahnič in Alenke Juvan ima nenavaden naslov: Rudolf in Vojko: ali kako je Maister v 47 minutah ubranil slovenski Maribor.

Razstava je prva predstavitev ustvarjalnega opusa in delovanja Viktorja Cotiča nasploh in je tudi prva v nizu raziskovalnih razstav, posvečenih posebnostim likovne umetnosti v Mariboru v obdobju med prvo in drugo svetovno vojno. Z raziskovalno razstavo v UGM Kabinetu predstavljamo primorca Viktorja Cotiča (1885–1955), ki se je v Maribor preselil konec leta 1919. V razburljivem obdobju po koncu prve svetovne vojne, ko je mesto gradilo svojo slovensko identiteto, je bil eden ključnih organizatorjev likovnega življenja. Z Maistrovo podporo je že leta 1920 priredil I. umetnostno razstavo ter ustanovil Umetniški klub Grohar, prvo organizacijo, ki je povezovala likovne umetnike v našem mestu. Bil je vsestranska osebnost: prominenten profesor, slikar, ilustrator in scenograf. Viktor Cotič si deli usodo z mnogimi posamezniki iz generacije, ki je v času Avstro-Ogrske službovala v različnih krajih, tudi v Zadru, in po vojni zaradi naraščajočega fašizma nadaljevala svojo profesionalno pot v Mariboru. Naše mesto je Cotič zapustil leta 1933, kmalu je skoraj povsem opustil slikarstvo in se posvetil ribištvu. kustosinja: Breda Kolar Sluga, muzejska svetovalka

Na promenadi Mestnega parka bo v novembru na ogled razstava črno-belih fotografij Matjaža Wenzla z naslovom Men Face Down , kjer boste sledili znanim mariborskim likom srednje generacije iz sveta umetnosti in kulture, v suspenzu. Umetnik Matjaž Wenzel v seriji fotografij Men Face Down na tla pozicionira ležeča moška telesa, obdana z naravnim ali grajenim okoljem. Portret ležeče figure, postavljene v eksterier, telo, obrnjeno z obrazom navzdol, je popolno nasprotje običajne stoječe ali sedeče poze. Tovrstna poza v gledalcu vzbuja občutek nelagodja, občutek, da je nekaj narobe, in namiguje na nesrečo, otopelost in celo minljivost življenja. Serija portretira moške umetnike-avtorje srednjih let iz Maribora, generacijo, ki je doživela korenite spremembe v vrednotah in družbenem ustroju, odraščala s humanizmom in dozorevala v svetu pragmatičnega materializma. Predstavitev javnih osebnosti s kontrastnega zornega kota, kot ga narekuje tržna praksa, je zasnovana tako v smislu likovnega vidika upodobitve ležeče figure, kakor tudi v spremnem besedilu, ki temelji na intimnih pogovorih s portretiranci. Iskrenost in naslavljanje najpogosteje prezrtih in zamolčanih tem je nekaj, kar vzpostavlja nove dialoge in smeri razmišljanja. Ležeči položaj je tako punctum, moteč element, stanje, ki deluje kot apel, klic in opozorilo. Razlage so večplastne.

S serijo slik in objektov, nastalih v preteklem letu, se na svoji prvi samostojni institucionalni razstavi v Sloveniji predstavlja v Londonu delujoča umetnica Ava Tribušon Ovsenik. V novi seriji slik Ava Tribušon Ovsenik interpretira fenomen množic – skupin ljudi – in polje asociacij, ki jih te porajajo: paradoks individualizma znotraj mase, srh enoumja ali povezanost v trenutku, dogodek, kot vezivo skupnosti ali potrošniški proizvod. Vir navdiha so impresije s poti, podobe iz umetničinega osebnega arhiva, komponirane v gomazeče gmote, ki počasi posegajo in zavzemajo slikarski prostor.

Razstava predstavlja značilne faze Štuhecovega opusa, opozori na povezavo med skulpturo in risbo ter pokaže raznolikost njegovih kiparskih pristopov. 24. avgust—6. oktober 2024 kustosinja razstave: Andreja Borin Vojko Štuhec je vseskozi ostajal odprt za različne kiparske postopke: modeliranje, klesanje, rezbarjenje, patiniranje, varjenje ipd. Bil je nemiren iskalec, ki ni ostajal zavezan že osvojenim področjem. Od tod izhaja večkratna odločitev za nove tematike, materiale in pristope. Ustvarjal je tako skulpture intimnih formatov kot tudi plastiko velikih dimenzij. Marsikatera umetnikova skulptura ima potencial za javno plastiko, vendar je bilo pobud iz okolja in javnih naročil le malo, umetniške izzive si je tako moral kipar postavljati sam. S svojim delom je Vojko Štuhec pustil viden pečat v mariborskem in širšem slovenskem prostoru. Njegovo delo se vpisuje v širok tok sodobnega slovenskega kiparstva sedemdesetih in osemdesetih let, ki se je zavzemalo za osvoboditev kiparske forme in uporabo novih izraznih možnosti.

Pridružite se nam na otvoritvi razstave, ki jo v sodelovanju z Medobčinskim muzejem Kamnik – Galerijo Miha Maleš pripravlja kustosinja Saša Bučan. Razstava predstavlja izbor del iz bogatega opusa slikarja Ferda Mayerja. kustosinja: Saša Bučan, kustosinja v Galeriji Miha Maleš v Kamniku V sodelovanju z Medobčinskim muzejem Kamnik – Galerijo Miha Maleš predstavljamo izbor del slikarja Ferda Mayerja (1927–1994), ki je prvih 27 let preživel v Mariboru, kjer se je tudi rodil. V domačem mestu se je prvič predstavil še kot srednješolec leta 1941, nato pa s samostojno razstavo še leta 1954. To je tudi leto, ko se je zaradi službovanja preselil v Kamnik. V njegovem slikarstvu lahko zaznamo številne vplive sočasnega dogajanja, a najsi bo to figuralika ali pa abstrakcija, v delih Ferda Mayerja spremljamo iskren odnos do naslikanega.

Predstavljamo izbor del slikarja Ferda Mayerja (1927–1994), ki je prvih 27 let preživel v Mariboru, kjer se je tudi rodil. Ferdo Mayer se je v svojem življenju ves čas uspel posvečati mladim, a hkrati je neprenehoma raziskoval tudi slikarstvo in razvil svoj značilen likovni jezik, ki se giblje med figuro in abstraktno pripovedjo. Mayer je spodbude tako za realne kot tudi za simbolne kompozicije iskal v stvarnem svetu, slikarsko tehniko pa je pogosto prilagajal značaju motivike. Še posebno v zrelem ustvarjalnem obdobju je opazno prehajanje med abstraktnim likovnim jezikom in konkretno likovno pripovedjo ter iskanje njune sinteze. V njegovem slikarstvu lahko zaznamo številne vplive sočasnega dogajanja, a najsi bo to figuralika ali pa abstrakcija, v delih Ferda Mayerja spremljamo iskren odnos do naslikanega. Razstava, ki jo kurira Saša Bučan, je nastala v sodelovanju z Medobčinskim muzejem Kamnik – Galerijo Miha Maleš.

Utrujene palme je transnacionalni razstavni projekt, prilagojen vsakič novemu prizorišču, kjer je vedno sidran na lokalni ravni. umetniki in umetnice: Darko Aleksovski, Marko Brecelj, Mateja Bučar, Víctor Cruz & Hugo Portillo, Vadim Fiškin, Metka Krašovec, Edith Payer, Tadej Pogačar, Christina Helena Romirer, Katrin Ströbel, Roswitha Weingrill V soboto, 8. marca 2025, ob 11.00 v Avditoriju Minoriti odpiramo skupinsko mednarodno razstavo Utrujene palme, transnacionalni projekt, prilagojen vsakič novemu prizorišču. Razstava, ki jo kurirata Markus Waitschacher in Jure Kirbiš in bo na ogled do 10. aprila 2025 poteka na treh prizoriščih: v UGM Kabinetu, Sodnem stolpu in Kripti v Minoritih. To ni razstava o palmah. Palme smo si izposodili kot simbolno podobo - simbol številnih pomenov. Rastline, ne le palme, že od nekdaj uporabljamo za simbolno sporočanje, zato nosijo političen značaj. Olepšujejo, posplošujejo, zakrivajo in vest operejo na zeleno. Palme na razstavi pa so preprosto utrujene. Utrujene od bremena vseh pričakovanj in projekcij, ki so si jih morale oprtati. Od dejanskih naporov, ki so jim bile izpostavljene. In od neskončnih napačnih interpretacij ter zlorab njihovega habitata. Utrujene palme so simptom utrujene družbe, ki kljub spanju ne najde počitka. Tokratna edicija Utrujenih palm je nastala v produkciji Umetnostne galerije Maribor. Partnerja projekta sta Kulturna četrt Minoriti in Lutkovno gledališče Maribor.

Yana Naidenko je grafična oblikovalka in slikarka, ki se bo v UGM Šopu predstavila s serijo del na papirju. Umetnica v skicirki beleži prizore iz vsakdanjega življenja. Prizore z ulice, železniške postaje, portrete družinskih članov in prijateljev pogosto najprej fotografira, šele nato jih s pomočjo kemičnih svinčnikov, flomastrov, akvarelov, temper in pastelov prenese na papir. Tak način ustvarjanja ji nudi, da z minimalnimi sredstvi ujame hipnost trenutka, čustev in razpoloženja. Yana Naidenko je ukrajinska umetnica, ki živi v Mariboru. Diplomirala je na Narodni akademiji za urbano ekonomijo v Khrakivu, kjer je kasneje delala kot grafična oblikovalka in se še dodatno izobraževala na področju slikarstva in risbe. Zanima jo umetnost kot nosilka identitete ter kako lahko umetnost postane način spopadanja z izkušnjo razseljenosti. V Ukrajini je razstavljala v okviru skupinskih razstav ter se udeleževala umetniških rezidenc.

Vračanje na Bosumtwi je prva samostojna razstava umetnice Tjaše Rener v Mariboru in hkrati prvič, da umetnica v Sloveniji predstavlja obsežnejši del projekta v nastajanju Lake Side Stories. Vračanje na obalo kraterskega jezera Bosumtwi v Gani je za umetnico potovanje v prostoru in času – pa tudi potovanje vase in skozi plasti pomenov. S časovno in prostorsko distanco od svojih formativnih let v Gani je Tjaša Rener poglobila in razširila zanimanje za zgodovinski, družbeni in ekološki kontekst tega specifičnega geografskega prostora. Če je bilo prvo obdobje njenega ustvarjanja zaznamovano z medosebnimi stiki in neposrednim odzivom na nova doživetja, je novo obdobje posvečeno refleksiji – tako lastne pozicije kot tudi širših povezav med jezerom Bosumtwi, Gano in mednarodnim prostorom, s poudarkom na presečiščih ganskih in slovenskih zgodovin ter sodobnosti. K projektu je umetnica povabila kuratorja in umetnika Patricka Nii Okanta Ankro, ki z njo tudi sicer sodeluje pri razvoju nove smeri v njeni praksi.