UGM | Umetnostna galerija Maribor

Pridružite se nam na otvoritvi in predstavitvi umetniških intervencij na območju Račjega dvora. Vabimo vas na srečanje in pogovor z avtorji intervencij, izbranih s strani mednarodne žirije v okviru evropskega projekta reCITYing. Intervencije bo otvoril podžupan za področje arhitekture in prostora Gregor Reichenberg. Z nami bodo Ishak Hadžibajrić, Žiga Miholič, Maša Perc in Lena Uranjek, ... Read more

Vabljeni na ogled del likovnega ex-tempora Eko Drava, kjer avtorji predstavljajo dela na temo življenje ob Dravi. V preteklosti je največja slovenska reka oblikovala pokrajino in usmerjala življenje ljudi. Drava je bila pomembna prometna, transportna in komunikacijska os, raba okolice pa je bila pretežno omejena na pašnike in travnike. Kakšna pa je reka Drava in življenje ob njej danes? Strokovna žirija v sestavi umetnostna zgodovinarka Tatjana Pregl Kobe, likovni kritik Mario Berdič in slikar Bogdan Čobal je podelila nagrade in priznanja, na razstavo pa je sprejela dela naslednjih avtorjev: Renato Arnejčič, Igor Banfi, Katja Bednarik Sudec, Natalija Berezina, Andreja Budar, Vlasta Črčinovič Krofič, Otmar Gaiser – Pati, Anka Kante, Filip Kovačič, Ana Krajnc, Gregor Kraljić, Andrej Lešnik, Kristina Tinca Lešnik, Zdravko Luketič, Stanislav Lukić, Ivan Lužnik, Marjan Marksl, Suzana Marovt, Mateja Ogorevc, Janez Ovsec, Suzana Pirtovšek, Mojmir Plevnik-Mojč, Štefi Ramšak, Mira Senekovič, Marjan Šenk, Sonja Šmigoc, Slavica Štrukelj Kokoravec, Zlatka Terlevič, Cveto Vidovič, Melita Vidovič, Oto Vogrin, Slavica Zalokar, Melita Zorman. Nagrade (potapljaški tečaj Potapljaškega društva MB) prejmejo: Stanislav Lukić, Cveto Vidovič in Oto Vogrin, pohvale Andrej Lešnik, Marjan Marksl, Mojmir Plevnik – Mojč.Nagrado (samostojno razstavo v letu 2026 v Hramu kulture Arnolda Tovornika) prejme Igor Banfi.

Razstava predstavlja novo produkcijo petih slovenskih umetnic in umetnikov mlajše generacije, ki delujejo na področjih prostorskih intervencij ter digitalnih razširitev, simulacij in drugih oblik virtualnosti.Razstava predstavlja novo produkcijo petih slovenskih umetnic in umetnikov mlajše generacije (Maks Bricelj, Samra Buljić, Vid Koprivšek, Matej Mihevc in Lara Žagar), ki delujejo na področjih prostorskih intervencij ter digitalnih razširitev, ... Read more

Razstava Globina polja predstavlja fotografski projekt graškega umetnika Christopha Grilla, ki se po skoraj 20 letih vrača v Maribor. Skozi podobe pokrajin raziskuje sledi ideologij, nasilnih posegov ter vztrajnost življenja. Z razstavo Globina polja se po skoraj dvajsetih letih v Mariboru ponovno predstavlja graški fotograf Christoph Grill. Razstava zaznamuje nadaljevanje sodelovanja z Galerijo Photon (Ljubljana/Maribor) in umetniške izmenjave z bližnjim Gradcem. Razstava Globina polja predstavlja fotografski projekt graškega umetnika Christopha Grilla, ki se po skoraj dvajsetih letih ponovno predstavlja v Mariboru. Razstava je nastala v sodelovanju z Galerijo Photon (Ljubljana/Maribor) in nadaljuje dolgoletno umetniško izmenjavo med Mariborom in Gradcem. Grillovo delo izhaja iz raziskovalnih potovanj in menjav lokacij, pri čemer avtor brez vnaprej določenih smernic beleži najdene podobe sveta kot neskončnega projekta. V ospredju so pokrajine, zaznamovane s sledmi političnih ideologij, nasilnih posegov ter vidne in nevidne kontaminacije, v katerih kljub vsemu vztraja življenje. Pojem »globine polja« se nanaša tako na fotografski izraz kot na večplastnost pomenov, ki jih razkrivajo obsežne pokrajine kot prostori brutalnosti, ranljivosti in trdoživosti. Christoph Grill vse od leta 1996 redno potuje po nekdanjih socialističnih državah vzhodne in jugovzhodne Evrope ter republikah nekdanje Sovjetske zveze. V svojem umetniškem delu se osredotoča na raziskovanje teh regij, pri čemer dokumentira preobrazbe in posledice političnih sprememb. Med letoma 1999 in 2010 je obiskal vseh 15 nekdanjih sovjetskih republik, njegov cilj je bil dokumentirati post-sovjetsko obdobje in posledične preobrazbe v teh deželah. Pri raziskovanju perifernih regij prej omenjenih držav, je iskal prizore, ki odražajo preteklo veličino in zapuščene sanje nedavne zgodovine. Fotografije prikazujejo zaprte tovarne, opuščene vojaške komplekse in pozabljene spomenike, pogosto brez prisotnosti ljudi, kar poudarja občutek osamljenosti in zapuščenosti. Kljub temu Grill ne zapade v stereotipe o sovjetski strogosti; namesto tega v svojih delih razkriva človeško odpornost in prilagodljivost. Kot rezultat tega večletnega projekta je umetnik ustvaril fotografsko knjigo Short Stalks at Distant Shores, ki je leta 2012 izšla pri založbi Hatje Cantz in vsebuje 106 fotografij, ki ponujajo neolepšan pogled na vsakdanje življenje v teh regijah. »Globinska ostrina« je tehnični izraz, ki prikliče tako »globino« slike kot številne plasti pokrajin, ki so prevladujoč motiv fotografskega dela Christopha Grilla. Za ta projekt je značilno njegovo raziskovanje »bujne praznine« in pogled v globino – prostrane pokrajine, kot utelešenje surovosti, ranljivosti in vztrajnosti življenja. Kot fotograf in arheozoolog Christoph Grill raziskuje globlje plasti pokrajin – analizira, kako se sledovi preteklosti vpisujejo in prekrivajo. Vse je upodobljeno v pokrajinah; tu so zajeta vsa eksistencialna, družbenopolitična in ekološka vprašanja, marsikaj pa ostane stoletja ohranjeno kot usedlina. Christoph Grill goji odprtost popotnika; za vsemi njegovimi podobami se skrivajo osebne zgodbe in srečanja, pogosto pa se pusti presenetiti nad tem, kar najde, brez posebnih usmeritev. Njegove fotografije ne usmerjajo pogleda; so bolj vizualni delčki, ujeti v trenutku njihove kompozicijske zgoščenosti, fascinantnega in vabljivega odkrivanja, kot trenutka, ki pripoveduje večjo zgodbo, saj vsebuje neizrekljiv presežek smisla. Po eni strani je Grillovo fotografsko delo konceptualno raziskovanje tega, kar se že predstavlja kot podoba – in je vzeto takšno, kot je, da se lahko pretvarja, da je nekaj drugega. Po drugi strani pa Christoph Grill predstavlja »moteče pokrajine« na enak način, kot je avtorica Esther Kinsky koncept, ki izhaja iz biologije, razširila na poetično raziskovanje interakcije med človekom in naravo (v svojem eseju »Disturbances« Kinsky raziskuje človeške in naravne vplive na naše okolje, ki povzročajo temeljne spremembe). Grill najde podobe, ki zajemajo ogromne motnje političnih ideologij in kapitalističnega ekstraktivizma. Vendar to, kar pritegne Christopha Grilla in kar izražajo njegove podobe, ni distopično, temveč nekakšna notranja svetloba, ki izžareva spoštovanje do človeškega, tudi v najtežjih okoliščinah. — Astrid Kury, Akademie Graz Christoph Grill (r. 1965) je študiral biologijo / zoologijo na Univerzi na Dunaju, kjer se je osredotočil na arheozoologijo – področje, ki preučuje ostanke živali v arheološkem kontekstu. Danes živi in dela kot fotograf in arheozoolog v Gradcu. Njegove samostojne razstave vključujejo Depth of Field (2025) v Galeriji Photon v Ljubljani in na Akademiji v Gradcu; Eine Ahnung von Wildnis / A Notion of the Wild (2023) v off_gallery v Gradcu; ter Cuts, Breaks, Fringe Zones (2022) v umetniških ateljejih Art Cube v Jeruzalemu. Sodeloval je na številnih skupinskih razstavah v Avstriji, Franciji, na Češkem, v Ukrajini, Italiji in Rusiji. Njegove fotografije so del pomembnih javnih zbirk v Avstriji in Franciji.

Umetniška praksa Gale Alice skozi fragmente arhitekture raziskuje prostor kot palimpsest, ki oblikuje identiteto, spomin ter razmerja med zasebnim in javnim. Razstava v Umetnostni galeriji Maribor z “antiobjekti” spodkopava samoumevnost prostora in odpira Umetniška praksa Gale Alice izhaja iz natančnega, skoraj arheološkega opazovanja grajenega okolja. Raziskuje prehode med zasebnim in javnim ter vpliv prostora na občutek pripadnosti, varnosti in identitete. Zanimajo jo zgodovinske plasti, sledovi rabe in zapuščenosti ter načini, kako arhitektura oblikuje telesne in družbene izkušnje. Dela gledalca postavljajo v vlogo opazovalca in soudeleženca ter odpirajo vprašanja pogleda, prisotnosti in odgovornosti. Projekt v UGM Kabinetu raziskuje večplastno zgodovino stavbe – od religiozne do javne rabe – kot palimpsest ideologij in načinov bivanja. Izhaja iz apropriacije ohranjenih predmetov in arhitekturnih fragmentov, ki jih umetnica preoblikuje v nove odnose. Z materiali, kot sta MDF in železo, vzpostavlja dialog med preteklostjo in sedanjostjo. Razstavo naseljujejo štirje »antiobjekti«, ki destabilizirajo elemente prostora ter razstavo vzpostavijo kot odprto polje napetosti med ostanki, zgodovino in sodobnimi intervencijami.