UGM | Umetnostna galerija Maribor
Prešernov dan v UGM
Maribor center / Umetnostna galerija Maribor (Strossmayerjeva ulica 6 in Trg Leona Štuklja 2)Umetnostna galerija Maribor ob Prešernovem dnevu široko odpira svoja vrata in vabi v zavetje vizualne umetnosti. 10.00‒18.00: UGM + UGM Kabinet + UGM Šop 11.00‒18.00: UGM Studio Na slovenski kulturni praznik bo vstop v UGM brezplačen! 11.00: Gregor Pratneker / Cvetoči travnikUGM Šop (Strossmayerjeva ulica 6) Spekter. 70 let Zbirke UGMUGM (Strossmayerjeva ulica 6) Mladen Stropnik / Pristava–Gaberke–VelejeUGM Studio (Trg Leona Štuklja 2) Lara Jeranko Marconi / NorecUGM Kabinet (Strossmayerjeva ulica 6)
Otvoritev razstave Gregor Pratneker / Cvetoči travnik
Maribor center / Umetnostna galerija Maribor (Strossmayerjeva ulica 6, Maribor)Vabimo vas na otvoritev razstave del mariborskega umetnika Gregorja Pratnekerja. Otvoritev: četrtek, 8. februar 2024, ob 11.008. februar–12. maj 2024 V zadnjem ustvarjalnem obdobju se Gregor Pratneker posveča predvsem krajinam. Narava, še posebej gozdovi so del njegovega vsakdana že od otroštva, prostor čudes, strahu in upanja. Tokrat odsevanja svojih intimnih, avtobiografskih doživetij podaja skozi ekspresionistično slikarsko potezo in izbiro barv, pogosto prepleteno tudi s tehniko kapljanja in polivanja barve. Raziskovanja pa razširja izven gozdov na pašnike in travnike, k malim bitjem. Kustosinja: Breda Kolar Sluga
Marina Caneve / Na tla med živali
Maribor center / UGM Kabinet (Strossmayerjeva ulica 6, Maribor)Italijanska umetnica Marina Caneve v projektu Na tla med živali raziskuje protislovnosti človekove dominacije nad naravo, in napetosti, ki izhajajo iz njegovega odnosa z živalmi. Marina Caneve / Na tla med živaliSpremljevalno okolje EKO 9UGM Kabinet, Strossmayerjeva ulica 6, Maribor26. april–26. maj 2024Otvoritev: petek, 26. april 2024, 19.00 Kurator: Daniele De Luigi (FMAV – Fondazione Modena Arti Visive) Italijanska umetnica Marina Caneve v projektu Na tla med živali raziskuje protislovnosti človekove dominacije nad naravo, in napetosti, ki izhajajo iz njegovega odnosa z živalmi. Izhodišče projekta je študija o mreži ekoloških koridorjev, ki jih podpira Evropska unija v sklopu projekta Natura 2000, ki je namenjen ohranjanju favne, flore in biotske raznovrstnosti. Marina Caneve je v okviru projekta fotografirala tudi na območju več ekoloških koridorjev v Sloveniji, med drugim v Slovenskih goricah in na Goričkem. Pri tem je sodelovala z Družbo za avtoceste v Republiki Sloveniji in Vidrinim raziskovalnim in turističnim centrom Aqualutra v Križevcih. V omrežje Natura 2000 so vključeni najdragocenejši in najbolj ogroženi habitati in vrste na območju vseh držav članic Evropske unije. Gre za nadnacionalni komunikacijski sistem, ki presega politike posameznih držav članic na področju meja in postavlja ekološki premislek na prvo mesto. Mostovi so eden od pomembnejših delov infrastrukture omrežja Natura 2000, saj živalim olajšajo premagovanje arhitekturnih ovir, kot so (avto)ceste. Njihovo gibanje obenem nadzorujejo in spremljajo številne varnostne kamere in ograje, kar postavlja njihovo navidezno svobodo gibanja pod vprašaj. Marina Caneve s pomočjo fotografije, video instalacij in interdisciplinarnega raziskovalnega dela na vizualno kompleksen način povezuje infrastrukturo za divje živali, pokrajine zaščitenih območij in posnetke, ki jih ustvarijo videonadzorni sistemi, in jih preplete z referencami na paradigme zahodne kulture o človekovi vlogi v svetu narave. Pri tem z vidika vizualne ekokritike obravnava nekatera ključna vprašanja, kot so meje, migracije in svoboda gibanja, pravice živali, ohranjanje ekosistema in nenazadnje možnost ponovnega razmisleka o človekovem antropocentrizmu. Projekt podpira Direzione Generale Creatività Contemporanea (Generalni direktorat za sodobno ustvarjalnost ) italijanskega Ministrstva za kulturo v okviru programa Italian Council (12. izdaja, 2023).
EKO 9: Oči v skali
Maribor center / Stari sanatorij, Tyrševa ulica 19EKO 9: Oči v skali naseljuje stari sanatorij, modernistično vilo v središču mesta. Umetniški vodja je Jure Kirbiš, umetniška svetovalca pa Dominika Trapp in Markus Waitschacher. EKO 9 Trienale umetnost in okolje: Oči v skali Stari sanatorij, Tyrševa ulica 19 17. maj−28. julij 2024 otvoritev: petek, 17. maj 2024, 19.00 umetnice in umetniki: Saša Bezjak, ... Read more
Damjan Švarc / Kam in nazaj
Maribor center / UGM Kabinet, Strossmayerjeva ulica 6V sodelovanju s Festivalom Borštnikovo srečanje vas vabimo na razstavo najodmevnejših fotografij Damjana Švarca, ki so bile v zadnjih dveh desetletjih realizirane v namene vizualne komunikacije predstav v Slovenskem narodnem gledališču Maribor. 6. junij–11. avgust 2024 Kustosinja razstave in avtorica teksta: Alja Predan, dramaturginja in teatrologinja Fotografska razstava Damjana Švarca s pomenljivim naslovom Kam in nazaj prikazuje proces ustvarjanja, ki ga gledališki fotograf prehodi od seznanjanja z gledališkim besedilom, uprizoritvijo, svojimi skicami, beležkami, brezštevilnimi posnetki ter končno odločitvijo, katera izmed mnoštva fotografij bi najbolje opravila tudi promocijsko-trženjsko nalogo in se spremenila v gledališki plakat. Gledališka fotografija je posebna zvrst, ki nima le dokumentacijske, promocijske, memoarske in seveda estetske dimenzije, temveč je ob vsem tem skoraj edino, kar od gledališke uprizoritve zares ostane.
Neja Rakušček: (Ne)sprejemanje sprememb. Presečišče telesne in ekološke grozljivke
TDgrozljivka-1024x818-1 +2 more11. 7. 2024 ob 18.00, Stari sanatorij, Tyrševa ulica 19 Cikel Filmski žanri skozi družbeno kritiko v okviru trienala EKO 9: Oči v skali Neja Rakušček: (Ne)sprejemanje sprememb. Presečišče telesne in ekološke grozljivke V četrtek, 11. 7. 2024, te ob 18.00 vabimo Stari sanatorij na Tyrševi 19 na predavanje cikla Filmski žanri skozi družbeno kritiko, ... Read more
Alja Horvat / Idila
Maribor center / UGM Šop, Strossmayerjeva ulica 6Oblikovalka in ilustratorka Alja Horvat se v UGM Šopu predstavlja s serijo ilustracij Idila. Umetnico Aljo Horvat navdihujejo 60. in 70. leta prejšnjega stoletja, muzeji in narava, v kateri preprosto si in uživaš. Njene kompozicije za slike, oblačila in druge uporabne predmete so prepoznavne po vzorcih stiliziranih oblik cvetja in zelenja, ki dajejo občutek, da sta med njimi lahni vetrič in mehka, presevajoča svetloba. V njenih zunanjih ali notranjih prostorih pogosto stojijo, sedijo ali so zleknjene ženske. Ustvarja podobe različnih žensk, svetlolasih in temnolasih, temnopoltih in svetlopoltih, ter z njimi nevsiljivo spregovori o drugačnosti. Ženska je v sliki sama, v družbi drugih žensk, v paru z moškim, pogosto je z njo žival. V roki lahko poleg lončnice drži tudi knjigo ali mobilni telefon. V idiličnem okolju narave, vrtov ali v razkošnih sobanah s tapetami ali pregrinjali s cvetličnimi vzorci se zdi zazrta v svoj notranji svet in vprašamo se, ali je ta svet odsev zunanjega sveta ali pa je morda povsem drugačen. Kustosinja: Brigita Strnad
Pošasti in druge vrste. Sodobni stop animirani film kot pokrajina grozljivega
Stari sanatorij23. 8. 2024 ob 21.00, Stari sanatorij, Tyrševa 19 Pošasti in druge vrste. Sodobni stop animirani film kot pokrajina grozljivega V petek, 23. 8. 2024 te vabimo na dvorišče Starega sanatorija na Tyrševi 19 na projekcijo stop animacij, ki poteka v okviru trienala EKO 9: Oči v skali. Sodelovanje iz sanj, ali bolje rečeno grozljivke: ... Read more
Vojko Štuhec / Kipar
Maribor center / UGM Kabinet, Strossmayerjeva ulica 6Razstava predstavlja značilne faze Štuhecovega opusa, opozori na povezavo med skulpturo in risbo ter pokaže raznolikost njegovih kiparskih pristopov. Vojko Štuhec je vseskozi ostajal odprt za različne kiparske postopke: modeliranje, klesanje, rezbarjenje, patiniranje, varjenje ipd. Bil je nemiren iskalec, ki ni ostajal zavezan že osvojenim področjem. Od tod izhaja večkratna odločitev za nove tematike, materiale in pristope. Ustvarjal je tako skulpture intimnih formatov kot tudi plastiko velikih dimenzij. Marsikatera umetnikova skulptura ima potencial za javno plastiko, vendar je bilo pobud iz okolja in javnih naročil le malo, umetniške izzive si je tako moral kipar postavljati sam. S svojim delom je Vojko Štuhec pustil viden pečat v mariborskem in širšem slovenskem prostoru. Njegovo delo se vpisuje v širok tok sodobnega slovenskega kiparstva sedemdesetih in osemdesetih let, ki se je zavzemalo za osvoboditev kiparske forme in uporabo novih izraznih možnosti. Kustosinja razstave: Andreja Borin
Rudolf Maister v ilustracijah Ejti Štih
Maribor center / UGM Šop, Strossmayerjeva ulica 6UGM se pridružuje Dnevu Maribora in spominu na generala in pesnika Rudolfa Maistra z razstavo originalnih ilustracij Ejti Štih za knjigo Rudolf in Vojko, ki je izšla pri Založbi Pivec. Zgodba govori o Rudolfu in njegovem konju Vojku, glavnih junakih podviga, ki se je dogajal 23. novembra 1918 zgodaj zjutraj, ko je vojska generala Maistra razorožila zeleno gardo, ki so jo na Štajerskem vzpostavili Nemci. Ejti Štih je ilustracije izdelala v mešani tehniki. Uporabila je kombinacijo pokrivnih barv, voščenih pastelov in ponekod tudi kolaža. Prizor je najprej naslikala, nato pa je s praskanjem vnesla risbo. S tem je dosegla likovno razgibanost in večplastnost. Za slikarstvo Ejti Štih so značilne močne barve, figuralne teme, vpletanje aktualnih dogodkov in kritičnost do struktur moči in oblasti. Zanimajo jo zgodbe običajnih ljudi, vpetih v realnost tega sveta, ki jih podaja z naklonjenostjo in čustveno doživetostjo. Kustosinja: Andreja Borin Knjiga avtoric Katarine Mahnič in Alenke Juvan ima nenavaden naslov: Rudolf in Vojko: ali kako je Maister v 47 minutah ubranil slovenski Maribor.
Viktor Cotič / Primorec v Mariboru
Maribor center / UGM Kabinet, Strossmayerjeva ulica 6Razstava je prva predstavitev ustvarjalnega opusa in delovanja Viktorja Cotiča nasploh in je tudi prva v nizu raziskovalnih razstav, posvečenih posebnostim likovne umetnosti v Mariboru v obdobju med prvo in drugo svetovno vojno. Z raziskovalno razstavo v UGM Kabinetu predstavljamo primorca Viktorja Cotiča (1885–1955), ki se je v Maribor preselil konec leta 1919. V razburljivem obdobju po koncu prve svetovne vojne, ko je mesto gradilo svojo slovensko identiteto, je bil eden ključnih organizatorjev likovnega življenja. Z Maistrovo podporo je že leta 1920 priredil I. umetnostno razstavo ter ustanovil Umetniški klub Grohar, prvo organizacijo, ki je povezovala likovne umetnike v našem mestu. Bil je vsestranska osebnost: prominenten profesor, slikar, ilustrator in scenograf. Viktor Cotič si deli usodo z mnogimi posamezniki iz generacije, ki je v času Avstro-Ogrske službovala v različnih krajih, tudi v Zadru, in po vojni zaradi naraščajočega fašizma nadaljevala svojo profesionalno pot v Mariboru. Naše mesto je Cotič zapustil leta 1933, kmalu je skoraj povsem opustil slikarstvo in se posvetil ribištvu. kustosinja: Breda Kolar Sluga, muzejska svetovalka
Matjaž Wenzel / Men Face Down
d774c7f8-0b5b-4290-bb05-d648e638dfd1 +2 moreNa promenadi Mestnega parka bo v novembru na ogled razstava črno-belih fotografij Matjaža Wenzla z naslovom Men Face Down , kjer boste sledili znanim mariborskim likom srednje generacije iz sveta umetnosti in kulture, v suspenzu. Umetnik Matjaž Wenzel v seriji fotografij Men Face Down na tla pozicionira ležeča moška telesa, obdana z naravnim ali grajenim okoljem. Portret ležeče figure, postavljene v eksterier, telo, obrnjeno z obrazom navzdol, je popolno nasprotje običajne stoječe ali sedeče poze. Tovrstna poza v gledalcu vzbuja občutek nelagodja, občutek, da je nekaj narobe, in namiguje na nesrečo, otopelost in celo minljivost življenja. Serija portretira moške umetnike-avtorje srednjih let iz Maribora, generacijo, ki je doživela korenite spremembe v vrednotah in družbenem ustroju, odraščala s humanizmom in dozorevala v svetu pragmatičnega materializma. Predstavitev javnih osebnosti s kontrastnega zornega kota, kot ga narekuje tržna praksa, je zasnovana tako v smislu likovnega vidika upodobitve ležeče figure, kakor tudi v spremnem besedilu, ki temelji na intimnih pogovorih s portretiranci. Iskrenost in naslavljanje najpogosteje prezrtih in zamolčanih tem je nekaj, kar vzpostavlja nove dialoge in smeri razmišljanja. Ležeči položaj je tako punctum, moteč element, stanje, ki deluje kot apel, klic in opozorilo. Razlage so večplastne.