UGM | Umetnostna galerija Maribor

Italijanska umetnica Marina Caneve v projektu Na tla med živali raziskuje protislovnosti človekove dominacije nad naravo, in napetosti, ki izhajajo iz njegovega odnosa z živalmi. Marina Caneve / Na tla med živaliSpremljevalno okolje EKO 9UGM Kabinet, Strossmayerjeva ulica 6, Maribor26. april–26. maj 2024Otvoritev: petek, 26. april 2024, 19.00 Kurator: Daniele De Luigi (FMAV – Fondazione Modena Arti Visive) Italijanska umetnica Marina Caneve v projektu Na tla med živali raziskuje protislovnosti človekove dominacije nad naravo, in napetosti, ki izhajajo iz njegovega odnosa z živalmi. Izhodišče projekta je študija o mreži ekoloških koridorjev, ki jih podpira Evropska unija v sklopu projekta Natura 2000, ki je namenjen ohranjanju favne, flore in biotske raznovrstnosti. Marina Caneve je v okviru projekta fotografirala tudi na območju več ekoloških koridorjev v Sloveniji, med drugim v Slovenskih goricah in na Goričkem. Pri tem je sodelovala z Družbo za avtoceste v Republiki Sloveniji in Vidrinim raziskovalnim in turističnim centrom Aqualutra v Križevcih. V omrežje Natura 2000 so vključeni najdragocenejši in najbolj ogroženi habitati in vrste na območju vseh držav članic Evropske unije. Gre za nadnacionalni komunikacijski sistem, ki presega politike posameznih držav članic na področju meja in postavlja ekološki premislek na prvo mesto. Mostovi so eden od pomembnejših delov infrastrukture omrežja Natura 2000, saj živalim olajšajo premagovanje arhitekturnih ovir, kot so (avto)ceste. Njihovo gibanje obenem nadzorujejo in spremljajo številne varnostne kamere in ograje, kar postavlja njihovo navidezno svobodo gibanja pod vprašaj. Marina Caneve s pomočjo fotografije, video instalacij in interdisciplinarnega raziskovalnega dela na vizualno kompleksen način povezuje infrastrukturo za divje živali, pokrajine zaščitenih območij in posnetke, ki jih ustvarijo videonadzorni sistemi, in jih preplete z referencami na paradigme zahodne kulture o človekovi vlogi v svetu narave. Pri tem z vidika vizualne ekokritike obravnava nekatera ključna vprašanja, kot so meje, migracije in svoboda gibanja, pravice živali, ohranjanje ekosistema in nenazadnje možnost ponovnega razmisleka o človekovem antropocentrizmu. Projekt podpira Direzione Generale Creatività Contemporanea (Generalni direktorat za sodobno ustvarjalnost ) italijanskega Ministrstva za kulturo v okviru programa Italian Council (12. izdaja, 2023).

Razstava predstavlja značilne faze Štuhecovega opusa, opozori na povezavo med skulpturo in risbo ter pokaže raznolikost njegovih kiparskih pristopov. Vojko Štuhec je vseskozi ostajal odprt za različne kiparske postopke: modeliranje, klesanje, rezbarjenje, patiniranje, varjenje ipd. Bil je nemiren iskalec, ki ni ostajal zavezan že osvojenim področjem. Od tod izhaja večkratna odločitev za nove tematike, materiale in pristope. Ustvarjal je tako skulpture intimnih formatov kot tudi plastiko velikih dimenzij. Marsikatera umetnikova skulptura ima potencial za javno plastiko, vendar je bilo pobud iz okolja in javnih naročil le malo, umetniške izzive si je tako moral kipar postavljati sam. S svojim delom je Vojko Štuhec pustil viden pečat v mariborskem in širšem slovenskem prostoru. Njegovo delo se vpisuje v širok tok sodobnega slovenskega kiparstva sedemdesetih in osemdesetih let, ki se je zavzemalo za osvoboditev kiparske forme in uporabo novih izraznih možnosti. Kustosinja razstave: Andreja Borin