Narodni dom Maribor

Zasedba TransverZala je skupina, ki igra glasbo s področja jazza, bluesa, avtorsko glasbo in glasbo znanih avtorjev slovenske popevke. Zasedba je zanimiva; svež vokal Zale Črešnik, ki ga včasih spremlja tudi kitara, ob kitari Marka Zaletelja, kontrabasu Luke Gajserja in bobnih Matica Črešnika. Skladbe so v ta namen še posebej zanimivo aranžirane. Zasedba TransverZala je skupina, ki igra glasbo s področja jazza, bluesa, avtorsko glasbo in glasbo znanih avtorjev slovenske popevke. Zasedba je zanimiva; svež vokal Zale Črešnik, ki ga včasih spremlja tudi kitara, ob kitari Marka Zaletelja, kontrabasu Luke Gajserja in bobnih Matica Črešnika. Skladbe so v ta namen še posebej zanimivo aranžirane. Vstopnice: 12 € sedišče (do 19. 6.) / 17 € sedišče (od 20. 6.);za študente in dijake: 5 € popusta na posamezno vstopnico. Popusti se ne seštevajo.Več o ugodnostih in nakupu vstopnic.

Helem Nejse je priljubljen umetniški kolektiv in hip-hop bend iz Bosne in Hercegovine.  Besedila njihovih pesmi se navezujejo na ljubezen in družbeno odgovornost ter so navdihnjena z resničnimi liki in dogodki v družbi in njihovi neposredni okolici. Pogosto vključujejo duhovite pripombe, mnogi njihovi verzi pa so sčasoma postali sestavni del urbanega slenga v Bosni in Hercegovini. Helem Nejse je priljubljen umetniški kolektiv in hip-hop bend iz Bosne in Hercegovine.  Besedila njihovih pesmi se navezujejo na ljubezen in družbeno odgovornost ter so navdihnjena z resničnimi liki in dogodki v družbi in njihovi neposredni okolici. Pogosto vključujejo duhovite pripombe, mnogi njihovi verzi pa so sčasoma postali sestavni del urbanega slenga v Bosni in Hercegovini. Njihovi koncerti veljajo za izjemno energične, izmenjava energije in interakcija s publiko pa sta tisto, kar jih ločuje od »drugih detergentov«.

Najbrž si leta 1997, ko je izšel prvi album skupine Buena Vista Social Club, nihče ni mogel niti predstavljati, da bo ta z grammyjem nagrajen album četrt stoletja kasneje in z več kot osmimi milijoni prodanimi izvodi vpisan v Guinnesovo knjigo rekordov kot najbolje prodajan album svetovne glasbe vseh časov! Kar so skupaj ustvarili danes žal pokojni Ibrahim Ferrer, Compay Segundo in Ruben Gonzales ter še zmeraj aktivna 95-letna Omara Portuondo (ki je nastopila na Festivalu Lent 2008), kot odkritje producenta in ameriškega kitarista Rya Cooderja, ter ob glasbeni režiji Juana De Marcosa Gonzalesa (ki je nastopil na Festivalu Lent 2018) in ob podpori filma nemškega režiserja Wima Wendersa, je preseglo vsa, tudi najbolj nepredstavljiva pričakovanja in dosežke. Kubanska glasba se je po številnih desetletjih odsotnosti vrnila v dvorane, odre in festivale tega sveta ter spotoma spodbudila še nikoli videni »revival« glasb celotne latinske Amerike. Povsem nepričakovano se je na njihov open-air koncert zgrnilo najmanj enako število obiskovalcev kot na koncert skupine U2, Paula McCartneya ali skupine Radiohead. Festival Lent je dovolj vtkan v mednarodne povezave, da lahko postreže z resnično anekdoto managerja skupine, ki jih je napovedal pred koncertom v Londonu, kjer je legendarni pevec Ibrahim Ferrer pred naskokom odra skromno vprašal »če je prišlo kaj ljudi«, nato pa zaigral pred nič manj kot 150.000 poslušalci. Toda to je le zgodovinski uvod v zasedbo, ki vas leta 2025 pričakuje na Festivalu Lent: The Sons of Buena Vista® niso nič drugega kot zapuščina Buena Vista Social Club®, prenesena na mlajšo generacijo glasbenikov svetovnega kova, ki so odraščali neposredno ob starih mojstrih kubanske glasbe ter bili obenem del njenega razvoja pred in po  revoluciji, ki so jo sprožili Buena Vista Social Club®. Treba je razumeti, da je hiper-aktivni pevec in dobitnik grammyja, Mario »Mayito« Rivera, prikladno imenovan »kubanski Mick Jagger«, svetovno znan predstavnik edinstvenega zvoka kubanske glasbe. Vsestranski in eleganten Rivera, idol mladih in zelo cenjen pesnik rumbe, je bil dolga leta član super-skupine Los Van Van in je delal s »kdo-je-kdo« na kubanski glasbeni sceni, kot sta Isaac Delgado in Alberto Alvarez, preden se je pridružil The Sons of Buena Vista®. Pevec William Borrego Rodriguez je ustanovil El Cabildo del Son in s kubanskimi legendami, kot sta Silvio Rodriguez in Pablo Milanès, kot glavni pevec gostoval po svetu. »El Nene«, s pravim imenom Pedro Lugo Martinez, blesti s svojim neverjetno močnim in melanholičnim petjem. Na odru nastopa kot mlajša različica legendarnega Ibrahima Ferrerja (Buena Vista Social Club®), ki mu je – po naključju – podoben ne le vizualno, ampak je z njim tudi gostoval po celem svetu! Od »starih mojstrov« se je učil pristnega petja Son Cubano tako prepričljivo, da je s skupino Los Jovenes del Son dobil celo latinskega grammyja! Ob takšni zasedbi so besede odveč; kar velja je: prepustiti se srcu enemu najbolj zakletih otokov te Zemlje, njegovi glasbeni zgodovini ter sodobnosti, upom, hrepenenju, ljubezni, strasti in veselju, kot jih premore edino Kuba. Žur pa je zagotovljen! Vstopnice:

Festival Lent 2025: Vlado Kreslin & Big band Šentjur na Trgu Leona Štuklja! »Vlado Kreslin je s svojimi nastopi, besedili in melodijami kot slikarski magični realist; vse je na realni ali realistični osnovi, a sestavljeno in oblikovano v metafore, v katerih se izrisuje tako prekmurski lokalni kolorit kot osebni doživljajsko profilirani ali brani trenutki.«Tako je o Vladu Kreslinu zapisal ugledni kritik Marijan Zlobec. Legendarnega glasbenega poeta bi težko opisali bolje. Dodajmo le še, da so ključne značilnosti njegovega glasbenega ustvarjanja in delovanja tudi nenehno raziskovanje, razvoj ter malone kameleonsko spreminjanje, kar med drugim dosega s sodelovanji z izbranimi glasbeniki najrazličnejših slogov in provenience. Od rock skupin do ljudskih godcev Beltinške bande – njegov glasbeni kolorit in izrazni horizont sta tako široka ter polna odtenkov kot najbolj popolna mavrica. Zato so njegovi koncerti, kljub dejstvu, da ga na odrih spremljamo že častitljivih 55 let, vselej novo (vrhunsko) doživetje. Tudi ta bo. Na oder bo namreč stopil z Big bandom Šentjur, zasedbo, ki bo zvočni paleti priljubljenih, malone ponarodelih uspešnic nujno dodala swingovske in jazzovske odtenke. Tudi letošnje lentanje s Kreslinom tako prinaša nekaj, česar še nismo slišali in doživeli. Pa je še kako treba! VSTOPNICE Študenti in dijaki

Spored: Wolfgang Amadeus Mozart: Rekviem (maša za umrle) KV.626 v d-molu Mariborski komorni orkester združuje profesorje godal štajerskih glasbenih šol z bivšimi dijaki Konservatorija za glasbo in balet Maribor, sedaj študenti akademij za glasbo v Ljubljani, Gradcu in na Dunaju. Ideja o projektu ustanovitve godalnega orkestra je nastala predvsem iz želje po aktivnem sodelovanju in igranju v orkestru, ki bi zraven pedagoškega dela razširil ter omogočil interpretativno udejstvovanje v različnih žanrih in glasbenih stilih. Večina sodelujočih ima precejšnje izkušnje igranja v simfoničnih ter godalnih orkestrih doma in v tujini, med katere sodijo orkester Slovenske filharmonije, Simfonični orkester RTV Slovenije, Simfonični orkester SNG Maribor in drugi. Slavko Magdić je študij dirigiranja zaključil na Glasbeni akademiji  Gnesin v Moskvi z najvišjo oceno. Leto dni je bil asistent glavnega dirigenta Jevgenija Kolobova v opernem gledališču Stanislavskega in Nemiroviča – Dančenko v Moskvi, hkrati pa se je izpopolnjeval pri V. Kožuharju, J. Simonovu in A. Holubu. Je dobitnik več nagrad na različnih tekmovanjih, med drugim je zmagovalec tekmovanja na Glasbeni akademiji Gnesin in prvouvrščeni na državnem glasbenem tekmovanju z Orkestrom Zagrebške filharmonije. Nastopil je s Simfoničnim orkestrom Hrvaškega radia in televizije, z Varaždinskim komornim orkestrom, Beograjsko filharmonijo, s Hrvaškim komornim orkestrom in z Londonskimi klasičnimi solisti. Kot glavni dirigent in umetniški vodja Simfoničnega orkestra Konservatorija za glasbo in balet Maribor koncertira v Mariboru, Ljubljani, Varaždinu, Banja Luki in Tuzli. Je eden od ustanoviteljev Mariborskega komornega orkestra, s katerim je izvedel nekaj zelo uspešnih koncertov.