MARIBERE

Deček gre na svoje prvo samostojno potovanje poiskat najmočnejši veter, ki bo pomagal dedku na njegovem zadnjem potovanju. Najmočnejši veter živi na najvišji gori in pot do tja je dolga ter nevarna. Otrokova pot mu prinese ogromno novih izkušenj in raznovrstne nove prijatelje.

Naše naslednje srečanje bo 11. 2. ob 18. uri v Vetrinjskem dvoru (prostor Freske v 1. nadstropju). Pogovarjali se bomo o knjigi Mihaila A. Bulgakova Mojster in Margareta. Pisatelja Mihael Aleksandrovič Berlioz in Ivan Nikolajevič Ponirev – Bezdomni sta se dobila pozno popoldan na spomladanski dan. Pogovarjala sta se o protiverski pesnitvi, ki jo je Bezdomni napisal za revijo, katere urednik je Berlioz. Ob pogovoru o Jezusu se pojavi nenavadna meglica, čez nekaj časa pa mimo pride tujec, ki govori perfektno rusko. Pristopi k Berliozu in pesniku ter se vključi v pogovor o Jezusu in ateizmu. Kasneje se izkaže, da je nenavadni tujec knez teme Woland. Oba želita oditi, vendar en od njiju pade pod tramvaj in umre, drug pa zaradi obupa pristane v psihiatrični bolnišnici, kjer spozna Mojstra. Mojster mu pove tudi za svojo skrivno ženo Margareto. Kasneje Margareta odigra vlogo gostiteljice Satanovega plesa, ki ga organizira Woland. Po koncu plesa se Wolandu pridružijo vsi njegovi spremljevalci in smo v središču zgodbe. Mihail Afanasjevič Bulgakov (1891-1940) je bil ruski pisatelj, dramatik in prevajalec. Roman Mojster in Margareta pa velja za eno največjo mojstrovin 20. stoletja. Prvi osnutek je napisal že leta 1928, ampak ga je leta 1930 sežgal in je kasneje napisal še 5 različic. Zadnja različica je ob smrti Bulgakova bila nedokončana. Posthumno je roman objavila njegova žena. Vabljeni, da preberete roman in se udeležite srečanja. Preostali dogodki sezone: 11. 3. 2026 Ana Schnabl: Mojstrovina8. 4. 2026 Thomas Mann: Smrt v Benetkah13. 5. 2026 Manca G. Renko: Živalsko mesto10. 6. 2026 Š. Jislová, T. Drahoňovská: Brez las Vabljeni! 

Na našem naslednjem srečanju se bomo pogovarjali o knjigi Smrt v Benetkah avtorja Thomasa Manna. Srečanje bo 8. aprila ob 18. uri v prostoru Freske v 1. nadstropju Vetrinjskega dvora. Gospod Aschenbach ali von Aschenbach živi v Münchnu in je star nekaj čez 50 let. Odloči se, da bo odpotoval. Najprej odpotuje v Trst, potem v Pulo, od tam pa v Benetke, kjer razhaja kolera. V kraj pride nekoliko razočaran nad sivino neba in neprijetno izkušnjo z gondoljerjem. Nakar en večer opazi družino iz Poljske, med njimi pa zagleda 14-letnega fanta, ki ga je popolnoma prevzel. Zaradi razlike v letih pa ni hotel pristopiti, ampak ga je opazoval iz razdalje. “Aschenbach je presenečeno opazil, da je deček popolno lep. Njegovo obličje, bledo in prikupno vase zaprto, obkodrano z lasmi medene barve, z ravnim nosom, z ljubkimi usti, z izrazom mile in božanske resnobe, je spominjalo na grške kipe iz najbolj žlahtne dobe…” Paul Thomas Mann (1875-1955) je bil nemški pisatelj, družbeni kritik in esejist. V svoja dela je vključeval misli Goetheja, Nietscheja in Schopenhauerja, prav tako pa tudi biblijske in nemške pripovedi. Vse to mu je dajalo dober vpogled v delovanje človeške psihe, kar se odraža tudi v njegovem pisanju. V času 2. svetovne vojne je zbežal sprva v Švico in kasneje v ZDA ter pisal literaturo, s katero je nasprotoval Hitlerjevemu nacističnemu režimu.Leta 1929 je prejel Nobelovo nagrado za književnost za roman Buddenbrookovi. Vabljeni, da knjigo preberete in se udeležite srečanja. Preostali dogodki sezone: 10. 6. 2026 Š. Jislová, T. Drahoňovská: Brez las Vabljeni! 

Na našem srečanju tokrat ne bomo govorili o romanu, ampak o zbirki esejev slovenske avtorice Mance G. Renko: Živalsko mesto. Srečali se bomo 13. maja ob 18. uri v prostoru Freske (1. nadstropje Vetrinjskega dvora). V zbirki esejev Manca G. Renko odpira različne teme, kot je sama zbirko podnaslovila: o popularni kulturi, zgodovini in čustvih. Kot sama pove v prologu je njen miselni svet zelo bogat in včasih tudi prehiter, da bi lahko zabeležila vse ideje. Ta svet pa se nekoliko umiri samo s pisanjem ali z alkoholom. Svoje eseje prepleta z različnimi referencami na zgodovinske dogodke, (pop) glasbo in drugo umetnost pa tudi z referencami na lastno doživljanje sveta in dogodke iz lastnega življenja. V svoje eseje vpleta svoj pogled ženske in feministične ideje, ki so še vedno pogosto v ozadju. Vse našteto odpira različne teme za pogovor. Manca G. Renko (1988) je zgodovinarka, urednica portala AirBeletrina in programska vodja festivala Literature sveta – Fabula. Zaposlena je na ZRC SAZU na Inštitutu za kulturne in spominske študije. Ob zbirki esejev je napisala tudi biografino Lastno življenje: Srečanje z Zofko Kveder. Leta 2024 je odprla založbo No!Press, ki je do sedaj izdala 8 knjig, nekatere med njimi so razprodane ali ponatisnjene. V tej sezoni nam ostane samo še eno srečanje: 10. 6. se bomo pogovarjali o risoromanu Brez las avtoric Š. Jislová, T. Drahoňovská. Vabljeni!

Risoroman, ki skozi humor in iskrenost govori o izgubi, telesu in sprejemanju. Pred nami je samo še eno srečanje te sezone. 10. junija ob 18. uri se bomo (za junijsko srečanje že tradicionalno) pogovarjali o risoromanu. Tokrat bo to delo Tereze Drahoňovske in Štěpánke Jislove Brez las. Srečanje bo v prostoru Freske v 1. nadstropju Vetrinjskega dvora. Tereza je kot marsikatera mladostnica preživela mnogo časa z izbiranjem svoje frizure in različnimi frizerji (mamo, frizerko, poskusila pa je tudi sama). Sicer je imela goste črne lase, za razliko od njenih fantov, pri katerih jo je skrbelo, če jim bo kaj las ostalo do poroke. Nato pa je na prvem potovanju s fantom opazila, da ji izpadajo lasje. Sprva ji je bilo zabavno, po nekaj dneh pa jo je začelo skrberi. Po vrnitvi je začela opazati, da na delih lasišča nima las. Tako je začela raziskovati možnosti zdravljenja in prikrivanja svoje izgube las.Tukaj se zgodba komaj zares začne. Predstavi nam samo bolezen – alopecijo, mnogo idej za soočanje s takšnimi težavami in razne družbene vidike alopecije (npr. kako pristopamo k odsotnosti las različni spoli, kulturne in zgodovinske omembe pomembnosti las, odzive okolice). Opiše nam svoje prvo leto življenja po izgubi las. Ta risoroman je odličen za vse, ki se soočajo z izgubo las, kot tudi za tiste, ki na to niso še nikoli pomislili. Avtorica in ilustratorka vnašata tudi humor, s katerim razbremenita marsikatero situacijo. Tereza Drahoňovská (1990) je češka pisateljica in novinarka, ki je v risoromanu predstavila osebno zgodbo izgube las. Tereza je aktivna pri različnih feminističnih projektih. Risoroman Brez las pa je njeno prvo objavljeno literarno delo. Štěpánka Jislová (1992) je ilustratorka in striparka, ki je Terezini zgodbi dodala odlične ilustracije. Štěpánka Jislová je mednarodno prepoznavna striparka in je izdala več risoromanov, stripov in drugih del.  Vabljeni.